Zarja Jana

Veliki zmagovalci divje dirke. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se v svetu trenutno razvija vsaj 230 različnih cepiv zoper virus covida-19, deset jih je bilo doslej vsaj pogojno odobrenih za uporabo v najmanj eni državi. Med prvimi, ki sta v tej dirki prišla skozi cilj, sta cepivi ameriško-nemške naveze Pfizerja in BionTecha ter za njim še ameriške Moderne. Obe tako imenovani mRNA cepivi sta plod uporabe nove tehnologije (tovrstne raziskave so sicer potekale že prej v povezavi z drugimi virusi in ne šele s pojavom virusa SARS-CoV-2). S cepivom v človekovo telo ne vnesejo niti virusa niti njegovih proteinov, s pomočjo katerih prodre v celice, ampak so znanstveniki iz virusove RNA izluščili informacije o najpomembnejšem, tako imenovanem S-proteinu, ter na podlagi tega izdelali mRNA (messenger RNA oziroma informacijsko RNA), ki se s cepivom vnese v človekovo telo. Gre za neke vrste »navodila za izdelavo«, na podlagi katerega se celice lotijo izdelave proteina, in ker v njem imunski sistem prepozna vsiljivca, se odzove in ga napade. Stranski učinki po cepljenju naj bi dokazovali prav to, da se je imunski sistem odzval. Bistvo je seveda, da si spominske celice imunskega sistema vsiljivca zapomnijo, in ko se naslednjič srečajo z njim, v tem primeru s pravim virusom, se znova aktivirajo in zato ne zbolimo.

Cepivo Pfizerja in BioNTecha (Comirnaty) naj bi se uporabljalo pri starejših od 16 let, posebno previdnost Evropska agencija za zdravila svetuje pri pacientih, pri katerih obstaja možnost hude alergijske reakcije (anafilaktični šok). Odsvetuje se tudi cepljenje nosečnic. Cepivo naj bi bilo 95-odstotno učinkovito, potrebna pa sta dva odmerka v razmiku 21 dni (pri čemer so po drugem odmerku stranski učinki izrazitejši kot po prvem). Njegova največja pomanjkljivost je, da mora biti shranjeno in transportirano na zelo nizkih temperaturah (–75 stopinj Celzija), v hladilniku s temperaturo 2–8 stopinj pa se predvidoma ohrani pet dni. Proizvajajo ga v obratih v Nemčiji, ZDA in Belgiji, distribuirajo pa v okrog 50 držav po svetu. Prav zaradi zahtevnih shranjevalnih pogojev se, poleg cene, zdi to cepivo še manj primerno oziroma dostopno za manj razvite dele sveta. 

Cepivo Moderne, najdražje od cepiv z dovoljenjem za uporabo v Evropi, je tehnološko podobno Comirnatyju, gre torej za mRNA cepivo. Po poročanju Evropske agencije za zdravila je 94,1-odstotno učinkovito, ameriški urad navaja 94,5-odstotno učinkovitost, pri osebah s pridruženimi boleznimi (diabetes, srčno-žilne bolezni …) so klinične študije pokazale 90,9-odstotno učinkovitost. Cepili naj bi starejše od 18 let, in sicer z dvema odmerkoma v razmiku 28 dni. Tudi tu se svetuje posebna pozornost pri ljudeh z močnimi alergijskimi odzivi. Odsvetuje se cepljenje nosečnic. Prednost Moderninega cepiva je, da ga je mogoče shranjevati že pri –20 stopinjah Celzija, torej že v boljšem domačem zamrzovalniku. Cepivo Moderne ima dovoljenje za uporabo v ZDA, Evropski uniji, Veliki Britaniji, Švici, Kanadi, Izraelu.

Več v reviji Zarja Jana, št. 6, 9.2. 2021