Reuters

Vzrok za nov državni praznik? 720 tisoč ljudi, ki so prejšnjo sredo pred zasloni čakali na zadnji Prevčev skok, bi najbrž prikimalo. Tretjič zapored slovenski športnik leta, olimpijski podprvak, svetovni rekorder, to sezono serijski zmagovalec, vodilen v skupnem seštevku svetovnega pokala in rekorder po številu točk v zgodovini novoletnih turnej ob vsem tem ostaja skromen, hladen kot špricer in malce odmaknjen. Tako zelo, da so nemški novinarji zapisali, da ni s tega sveta.

Od kod se je le vzel, se sprašujejo. Iz Selške doline, ki je med rodnejšimi v Sloveniji. Tudi Peter ima še dva brata in dve sestri, torej že s tega vidika niso povprečna slovenska družina, kot bi se radi sami takole skromno stisnili v en topel kot. Saj vemo, vsak ima rad svoj mir, in tudi Peter ga zelo ceni. Resen, preudaren, pameten. Mož za velike tekme, pri katerem se zdi, da ga nič ne more vreči iz tira. Trpežen in potrpežljiv.

Prav rada bi videla, kako Peter Prevc ponori. Se to sploh zgodi? Da zna zavpiti na mlajšega brata, je že nekje priznal, ampak to so tiste značilne sestrsko-bratske »ljubeznivosti«. Čvrst značaj in mirna glava ter zmagovalna miselnost. »Drznem si verjeti, da sem zmagovalec, a moram to še dokazati,« pravi. Ne, z zmago na prestižni novoletni turneji po njegovem mnenju tega še ni dokazal. To pove flegmatično, samozavestno – čeprav priznava, da mu tega manjka v zasebnem življenju. Kaj več pa ne pove, saj si ne pusti preveč blizu. Da bi kar tako povprek rovarili po njegovem zasebnem življenju – pri tem ostro potegne črto. Njegovo dekle in očeta že ugledamo kje, ko jih kamera slučajno ulovi, kaj več pa niti ne. Očitno šampioni potrebujejo odmaknjenost, spomnimo se, kako nas je tega učila Tina Maze.

Kljub zadržanemu pristopu in umirjenosti zna biti brez dlake na jeziku. S svojimi izjavami zna, z razmislekom, ustreliti v polno. Tudi novinarjem je že sporočil, da je odgovarjati na vedno ista vprašanja in ponujati vedno iste odgovore prava muka. »Predstavljajte si, kako je to, ves čas govoriti iste stavke. Kasete nimam, da bi to posnel in dal na 'ponovi'.« Da bi njegovi odgovori bili vsaj malo drugačni, bi se lahko pošalil, a boji se, da take šale potem hitro izpadejo kot norčevanje.

Če se je kaj naučil v svoji družini, se je tega, da se je treba vse življenje prilagajati. 

Več v reviji Zarja, št. 2, 12. 1. 2016