Obupano iščemo boljšega turista
Za letos Svetovni svet za potovanja in turizem napoveduje rekordno turistično leto. Kar je hkrati veliko prekletstvo in majhen blagoslov za dežele in kraje, ki živijo od turizma, ali ki jim tuji obiskovalci pomenijo pomemben del prihodkov. Po eni strani turisti prinašajo denar, po drugi uničujejo naravo in grenijo življenje domačinom. In zato mesta širom po svetu uvajajo najrazličnejše ukrepe, ki naj bi odgnali turiste, ki jih nočejo – tiste, ki razgrajajo, svinjajo in porabijo malo denarja –, in ohranili tiste, ki jih hočejo, torej mirne, trezne in spoštljive, ki veliko zapravijo in za seboj poberejo smeti. Med kraji, kjer je dobrega, se pravi turistov, preveč, je tudi vse več slovenskih. Pod drobnogled smo vzeli izbran pušeljc.
Sem oni dan s presenečenim očesom ujela oglas, ki je prepričano trdil, da »turizem dela Ljubljano«. Protestiram! Še več, ostro protestiram! Ljubljano delajo ljudje, ki tukaj živijo in delajo, turisti pa pridejo za dihec ali dva to pogledat, naredijo gnečo na mestnih ulicah, z malo sreče pustijo nekaj denarja in gredo. Kako si upate trditi, da neki tujec v par uricah, ki jih preživi tukaj, »dela« moje mesto? Lahko bi kvečjemu rekli, da Ljubljana dela turizem – s svojimi prireditvami, prijaznostjo domačinov, lokali, pejsaži. In če ste morda hoteli reči, da Ljubljano dela, kakšen grozen izraz, denar od turističnih taks – kaj pa potem mesto naredi z vsem denarjem od države, od davka na zemljišče, od izplena lokalnih redarjev? Tisti ne dela Ljubljane? Ima boljše delo? Na Molovi spletni strani piše, da »turizem Ljubljano bogati in jo dela še bolj zanimivo, zeleno, dostopno, urejeno, prepoznavno, živahno, kreativno, aktivno, povezano in inovativno«. Bežite no?
Nepristojni
Po drugi strani je pa časopis Dnevnik prav te dni poročal, da veliko Ljubljančanov od preobilice turizma boli glava. Da jih motijo velike skupine razgledovalcev, ki kolovratijo malo po pločniku, malo po kolesarski stezi, da jih motijo njihovi gromoglasni vodniki ter neprestano, vseprisotno fotografiranje tisočih telefonov. Že leta nazaj pa segajo pritožbe, da je stara Ljubljana postala zgolj kulisa za turiste, da imajo lokali v središču turistične cene (v prevodu: navite do neba), in če vendarle sedeš za mizo kje ob Ljubljanici, te osebje nagovori v angleščini. Airbnb je dvignil cene najemnin, da so stanovanja domačinom praktično nedostopna. Kaj bo na tem področju naredil napovedani zakon, je še negotovo. Iz središča mesta so se zaradi previsokih najemnin umaknili obrtniki in majhne samopostrežnice.
Nekatere od teh stvari so lahko rešljive, lahko bi na primer ekonomskim migrantom iz predmestij omogočili vrnitev v center s subvencioniranjem najemnin, lahko bi po vzoru tujih mest zapovedali, da smejo tujce po Ljubljani voditi samo lokalni vodniki. Ampak pristojni pravijo, da za ukrepe »nimajo pristojnosti«. In bodo tako turisti še naprej »delali Ljubljano«. Dokler jo bo vodil večni župan, se Ljubljana prekomernemu turizmu (overtourism se temu reče v angleščini) očitno ne bo uprla.
Komu koristi?
V resnici ne gre za to, da bi bili proti turizmu. Tudi ne gre za debato o »dobrih« in »slabih« turistih – bistveno vprašanje je, komu turizem koristi. Ali imajo vsi prebivalci kaj od njega (v Ljubljani, se zdi, se na to vprašanje odgovarja z odločnim ne!), ali pa se dobički prelivajo le v nekaj izbranih žepov – hotelirjem, lastnikom najemnih stanovanj, gostincem, vsi drugi pa dobijo le gnečo in hrup. Ali kot smo se že pred šestimi leti spraševali v Janinem članku o blejskem turizmu, Komu cveti?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 25, 18. junij, 2024.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
