Revija jana

Pred desetimi leti so to vrsto alergije poznali zgolj na omejenem območju na jugozahodu ZDA, zdaj o njej že poročajo iz vseh ameriških zveznih držav. Leta 2009 je bilo zgolj 24 dokumentiranih primerov, deset let pozneje že 34 tisoč, po nekaterih ocenah naj bi za to alergijo zdaj pravzaprav trpelo že vsaj milijon Američanov.

Pri naših sosedih že grizejo. Poročila o sindromu alfa-gal vztrajno kapljajo tudi od drugod, zaznali so ga v Braziliji, Južni Koreji, Avstraliji, na Japonskem, v Južni Afriki in tudi v Evropi, najprej na Švedskem, v zadnjem času pa tudi v Italiji, Avstriji, na Poljskem … Tisto, kar precej bega znanstvenike, je, da je bil raznašalec omenjene alergije izključno tako imenovani osamljeni zvezdni klop (Amblyomma americanum), lone star po angleško, zdaj poročajo, da so kot prenašalce zaznali še šest drugih vrst klopov, med njimi je, žal, tudi pri nas razširjeni navadni gozdni klop (Ixodes ricinus). Znanstveniki razloge za to iščejo predvsem v podnebnih spremembah, zlasti višanju temperatur in zračne vlažnosti.

Marsikje zdravniki tako najbrž niti še ne vedo, s čim imajo opravka, to pa seveda povečuje možnost za napačen odziv oziroma zdravljenje že tako večinoma zelo neprijetne alergije, ki velikokrat povzroča anafilaktični šok in tudi smrt.

Vzrok je vnos v človekov krvni obtok. Pri alergijah gre večinoma za intoleranco na beljakovinske komponente v hrani, pri sindromu alfa-gal oziroma alergiji na rdeče meso pa je problematičen sladkor alfa-gal, od tod ime sindroma, ki ga najdemo v organizmu večine sesalcev, razen pri človeku in primatih. Alfa-gal človeku, ki uživa rdeče meso, ne povzroča težav, alergična reakcija nanj pa se lahko pojavi po ugrizu klopa, in to tudi več mesecev ali celo let pozneje, tako rekoč nenadoma in čeprav ste vmes že pojedli kar nekaj zrezkov oziroma bili na veliko piknikih.

V slini klopa, ki se je prisesal na kakšno žival, govorimo zlasti o govedu, prašičih, konjih, drobnici in divjadi, ostanejo molekule omenjenega sladkorja alfa-gal, in tega klop z ugrizom prenese v človekov krvni obtok. Pri nekaterih, znanstveniki sicer še ne znajo razložiti, zakaj pri enih ljudeh pride do tega, pri drugih pa ne, se imunski sistem odzove obrambno, s tvorbo protiteles. Pri naslednjem stiku organizma s sladkorjem alfa-gal, ki ga najdemo tako v rdečem mesu kot v krvi teh živali, želatini in izdelkih iz kravjega, kozjega in ovčjega mleka, zato pride do alergične reakcije, ki je, kot rečeno, v večini primerov zelo huda.

Kot da spite s kaktusom … »Na začetku imate občutek, da gorite, nato pa, kot da spite s kaktusom,« je simptome opisala bolnica, ki je še dolgo čutila posledice mesne večerje. 

Več v reviji Jana št. 21, 24.05.2022