Mateja J. Potočnik

»Za nameček so me pestile še apneje in neprespane noči, ampak to bomo kmalu rešili operativno. Moje kronično utrujeno in neprespano telo je začelo kopičiti, jedla sem kot vrabček, kvihtala kot norec, telo pa me je sabotiralo. Seveda mi je prijalo jesti samo veliko slanega in sladkega. Pri meni se vse začne in konča pri hormonih in spoznanju, da ni splošnih pravil, ki bi veljala za vse. In ko sem se počutila na dnu, sem si rekla, od tod pa gre lahko samo še navzgor. Zdaj sicer najprej opazite moj videz, a moj resnični uspeh je v zdravju in dobrem počutju. To pa je rezultat dela osebne zdravnice, ginekologinje, endokrinologinje, fizioterapevta, trenerjev, bioenergetika in mojega dela na sebi ter želje, da se spravim v red,« pove glasbenica Neža Buh Neisha, ki je nedavno nastopila pred polno Gallusovo dvorano Cankarjevega doma.

Tistih deset ali dvajset odvečnih kilogramov se ji je nabralo hitro, postala je vsa zabuhla, počutila se je depresivno, ujeto v telo. Ko se je odločila za ukrepanje, je sprva obiskovala dve vrsti trenerjev, bioenergetika in še kopico drugih stvari, saj je ugotovila, da se mora »zrihtati od znotraj navzven. Do rezultatov je treba priti na celični ravni, ni dovolj, da greš samo v hrib in ješ solato.« Začela je »čistiti« tudi svoj um, opredeliti in razdelati je morala čustva do hrane, prevetriti »varovala«, ki te potisnejo na kavč, namesto da bi šel med ljudi. Zavedela se je, da sama ne bo mogla uspeti.

Več v reviji Jana, št. 25, 21. 6. 2022