Čeprav vnet mehur ni nevarna bolezen, lahko življenje pošteno zagreni. Nezdravljeno vnetje lahko pusti trajne posledice, zato bolezni ne smemo jemati zlahka.

 

Nenehno siljenje na vodo, pekoče uriniranje in predvsem bolečine v spodnjem delu trebuha bolnika prisilijo, da ostane doma, dokler se ne pozdravi. Slovenska statistika pravi, da sodijo okužbe sečil med najpogostejše vzroke za bolniško. Nezdravljeno vnetje sečnega mehurja ima lahko zlasti za ženske precej usodne posledice. Lahko se pojavijo težave z zanositvijo, prezgodnje rojstvo, ženska lahko rodi otroka z nizko porodno težo.

Okužba se pokaže s siljenjem na uriniranje, čeprav v sečnem mehurju urina skoraj ni ali pa ga je le za nekaj kapljic. Kljub temu čuti bolnik močno potrebo po odvajanju vode in pri tem tudi pekočo bolečino. Včasih pomaga toplota, ki bolečino omili, vendar okužbe seveda ne more odpraviti. Lahko se pojavijo krči sečnega mehurja, urin je motne barve in ima precej neprijeten vonj. Zgodi se, da poleg nelagodnega občutka v spodnjem delu trebuha in smrdečega urina bolniki drugih težav na začetku niti ne čutijo. Smrdeč urin je vsekakor znak, da se nekaj dogaja in da je treba biti pozoren. Zanj je sicer lahko vzrok premalo zaužite tekočine.

Statistični podatki pravijo, da se ženske okužijo pogosteje kot moški, kar je posledica telesnih razlik, krajšega sečevoda. Toda tudi med posameznimi ženskami so razlike. Tiste, ki imajo krajši sečevod, imajo vnetje sečnega mehurja pogosteje. Čeprav je za vnetje sečnega mehurja možnih več vzrokov, je najpogostejša okužba z bakterijami. Okužimo se z eno od bakterij, ki jo imamo v črevesju in jo dostikrat lahko najdemo tudi na koži okrog zadnjične odprtine. Največkrat je za vnet mehur kriva bakterija Escherichia coli (E.coli). Bakterija pride po sečevodu v sečni mehur, tam povzroči težave s tem, da se lepi na sluznico. Bakterija se hitro množi, zato se težave hitro stopnjujejo.

Če vnetja mehurja ne zdravimo, se lahko razširi na ledvica, kar ima lahko za posledico kronično vnetje ali celo trajno okvaro ledvic. Za zdravljenje vnetja sečil bo zdravnik predpisal večinoma antibiotike, namenjene posebej zdravljenju sečil. Problem pa je, da so bakterije na številne antibiotike zaradi prepogostega predpisovanja že odporne, zato je treba opozoriti, da je treba biti pri jemanju previden. Če imate doma zalogo antibiotikov, ki so vam ostali od zdravljenja kakšne bolezni v preteklosti (kar tudi ni pravilno, saj je treba zaužiti vse antibiotike, čeprav se dobro počutite), kljub vsemu ne bo dobro, da jih začnete jemati ob prvih znakih vnetja mehurja. Vprašanje je, kaj je vzrok za vnetje. Od tega je odvisno zdravljenje.

Najboljše zdravljenje je še vedno preprečevanje vnetja. Ljudje, ki imajo tovrstne težave pogosto, naj bi pazili na prehrano. Odsvetujejo jim, da bi uživali pijače z mehurčki, kofein v vseh oblikah (tudi v pravih čajih) in močno začinjeno hrano. Treba je veliko piti, ker je potem treba pogosteje na vodo. Na vodo je treba takoj, ko vas začne tiščati. Pogosto uriniranje pomeni pogosto splakovanje sečnega mehurja, kar je pomoč v preprečevanju vnetja. Najboljša pijača je sicer voda, lahko pa pijete tudi posebne zeliščne čaje za ledvice in mehur.

 Jana št. 16/ 2012