Odkar je ena najlepših žensk na svetu, filmska igralka Angelina Jolie, javnosti sporočila, da si je zaradi velike nevarnosti, da zboli za rakom dojke, dala odstraniti obe dojki, je v razvitem svetu število takih operacij zelo naraslo. Vendar strokovnjaki zdaj pravijo, da je bil tako grob poseg v telo morda povsem nepotreben, in ga ženskam odsvetujejo.

 Strokovnjaki za naravno zdravljenje pa menijo, da lahko vsaka ženska poseže po naravnih pripomočkih, ki jo bodo vsaj enako učinkovito zavarovali pred rakom dojk. Raziskavo, ki bi potrdila, da je tako hud poseg, kot ga je na svojo željo imela Angelina, najbrž nepotreben, so delali na več univerzah v ZDA, objavljena pa je bila v strokovni reviji JAMA Surgery. Med drugim so se s problematiko ukvarjali na znani univerzi Stanford in v centru Sloan Kettering, ki je znan prav po zdravljenju bolnikov z rakom. Pregledovali so podatke o ženskah, ki so zbolele za rakom dojk in bile deležne običajnega zdravljenja (operacija, obsevanje, kemoterapija), da bi  ohranile dojke, in ženske, ki so si dale odstraniti obe dojki. Pomembno je, da so vse imele spremenjen gen BRCA 1 ali 2. Ta gen ima v sebi vsaka ženska, problem pa je, če je spremenjen (mutiran). Na Stanfordu so analizirali podatke 190.000 bolnic in prišli do šokantnih ugotovitev: v preživetju bolnic ni bilo prav nobene razlike, celo narobe: tiste, ki so si dale odrezati obe dojki, so imele slabše preživetje. Drugače povedano, živele so krajši čas.

Tudi jajčnike so ji izrezali. Mimogrede, Angelina Jolie si je dala dojki odstraniti spomladi leta 2013, malo pozneje so ji odstranili še jajčnike z jajcevodi. Odtlej so zahteve žensk po takem posegu močno narasle, stroka to imenuje efekt Jolie. V nekaterih centrih v ZDA pravijo celo, da so opravili šestkrat več tovrstnih operacij kot prej, v Veliki Britaniji pa je bilo teh posegov za polovico več. Pri nas menda takšnega porasta ni bilo. Ženske, ki ostanejo brez dojk, imajo na voljo rekonstrukcijsko operacijo, za katero se je odločila tudi Angelina.

Efekt Jolie je epidemičen. Dr. Ann Partridge z Dana Farber Cancer Institute je povedala, da je efekt Jolie epidemičen, vendar za mnoge ženske povsem nepotreben. Ni jim namreč treba izmaličiti telesa, če se želijo zavarovati pred boleznijo, ki naj bi bila v družini. Statistični podatki namreč pravijo, da ima raka v družini ena od desetih bolnic, da ima manj kot en odstotek žensk mutiran gen BRCA 1 ali 2 in še, kar je verjetno najpomembneje, da je 90 odstotkov raka dojk povezanih z vzroki iz okolja. Povzročajo ga kemikalije, ki jih v vsakdanjem življenju srečujemo ves čas (in o katerih smo tudi v Zarji že precej pisali).

Več v Zarji št. 15, 12. 4. 2016