© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Nas lahko uniči supervulkan?


Katja Božič
21. 6. 2011, 00.00
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Po številnih nevšečnostih, ki jih je v letalskem prometu pred letom dni povzročil islandski ognjenik Eyafjallajökull, danes beremo o novih, ki jih povzročajo kar štirje vulkani - najbolj neprijeten naj bi bil čilski Puyehe.

Nas lahko uniči supervulkan?
Po številnih nevšečnostih, ki jih je v letalskem prometu pred letom dni povzročil islandski ognjenik Eyafjallajökull, danes beremo o novih, ki jih povzročajo kar štirje vulkani – najbolj neprijeten naj bi bil čilski Puyehe. Zaradi širjenja vulkanskega pepela so v zadnjem tednu odpovedali številne lete po vsej Južni Ameriki pa tudi nekatere medcelinske lete. Oči svetovne javnosti so uperjene še v tri vulkane – Dubbi v Eritreji ter v Kizmen in Šiveluč na Kamčatki. Ob tem se zaskrbljeno sprašujemo, ali ti ogrožajo Zemljo in ali morda celo res ne napovedujejo tako imenovanega »superizbruha« katastrofalnih razsežnosti, kot špekulirajo nekateri znanstveniki. A geolog doc. dr. Andrej Šmuc z oddelka za geologijo Naravnoslovnotehniške fakultete, ki so mu vulkani in vulkanske kamnine ljubezen in strast že od nekdaj, nas pomirja – vulkani so nekaj naravnega, sploh pa so vulkani, ki zdaj bruhajo, premajhni za povzročanje resnih težav.

Oči svetovnih medijev so usmerjene v štiri prebujene vulkane. Nekateri pravijo, da pomenijo začetek novega obdobja velikih vulkanskih erupcij?
Tega seveda ne moremo vedeti. Zemlja je namreč vulkansko zelo živahna že od svojega nastanka. V tem trenutku je okrog 1500 aktivnih vulkanov, ki so izbruhnili najmanj enkrat v zadnjih 10.000 letih (ena od teorij pravi, da je aktivni vulkan tisti, ki je njamanj enkrat izbruhnil v zadnjih 10.000 letih, op. a.). Potencialno aktivnih, torej takih, ki že dolgo mirujejo, a niso še popolnoma ugasli, je še nekajkrat več. Življenje vulkana ima povsem drugo časovno dimenzijo, kot je človeška. V tem trenutku jih bruha okrog 20 različnih,, samo mi o njih ne slišimo. Eden takih je, recimo, Stromboli na Eolskih otokih, ki na vsakih 20 minut izbruhne skale več sto metrov v zrak.


Kaj sproži delovanje vulkana?
Dogajanja v notranjosti in na površini vulkana. Najpogosteje je to prihod nove magme, ki povzroči visok pritisk, lahko je to voda, ki pride v stik z magmo, ali morda kakšen plaz na vrhu vulkana, ki odnese košček vulkanske gore, in magma privre na plan. Lahko ga sprožijo tudi zelo močni potresi.
Bi lahko rekli, da številni potresi v zadnjem času prebujajo vulkane? Pričakujejo jih menda na Japonskem ?
Če je Zemljina skorja trdna in brez razpok, je tako rekoč neprehodna za magmo, ki je pod njo. Ob večjih potresih se lahko zgodi, da skorja poči. Ob razpokah potem nastane nekakšna avtocesta, po kateri magma potuje navzgor, doseže površje in nastane vulkan. Morda prav zaradi tega Japonci pričakujejo še kakšen vulkan. Po drugi strani tudi sami povzročajo potrese, saj magma na poti proti površju dodatno razpoka skorjo in povzroča manjše potrese. Prav ti so zelo pomembni pri opazovanju aktivnosti vulkanov. Če se potresna aktivnost na vulkanu poveča, to pomeni da se spodaj nekaj dogaja. Potem vulkan izbruhne ali pa tudi ne.


Obstajajo hipoteze, po katerih naj bi globalno segrevanje povečevalo aktivnost vulkanov. Kaj pravite?
To je čista neumnost, izbruhi vulkanov so vezani na tektoniko plošč in na dogajanje v Zemljinem plašču. Globalno segrevanje pri tem ne igra nobene vloge.

Več v jani št. 25, 21.6.2011


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.