Zarja Jana

OKVIR: Avstralski epidemiološki samorog

Iz laboratorija v Sydneyju, kjer se pod strogimi varnostnimi ukrepi ukvarjajo z vzorci sline in krvi, okuženimi z virusom SARS-CoV-2, so raziskovalci sporočili, da so naleteli na pravega epidemiološkega »samoroga« (v mitologiji naj bi namreč imel samorog poleg roga tudi kri s čudežnimi zdravilnimi lastnostmi). V vzorcu krvi človeka, ki je prebolel covid-19, so namreč odkrili posledice izjemnega odziva njegovega imunskega sistema na okužbo. Stuart Turville s Kirbyjevega inštituta pri Univerzi Novega Južnega Walesa je pojasnil, da gre za 50-letnega moškega, ki so ga zaradi očitnih simptomov okužbe s covidom sprejeli v bolnišnico, toda niti več zaporednih PCR-testov okužbe pri njem ni potrdilo. Sledi virusa niso zaznali ne v nosni niti v sluznici žrela, torej ga tudi ni mogel prenašati na druge. Šele analiza krvi je dejansko potrdila, da je prebolel okužbo, še več, pokazalo se je, da se je njegov imunski sistem na okužbo odzval zares silovito. V večini primerov tak odziv povzroči tako imenovano citokinsko nevihto, ki je življenjsko ogrožujoča, vendar pa se pri njem ni razvila. Pokazalo se je tudi, da je bolnikova imunost dolgotrajna in da tudi po več mesecih praktično ne slabi. Zdaj natančno preučujejo njegovo krvno plazmo (kri je za potrebe raziskav daroval že več kot petnajstkrat), nabito s protitelesi, saj upajo, da jim bo uspelo z njihovo pomočjo izdelati krvni serum za zdravljenje bolnikov z izrazito težkim potekom covida-19. Poleg njegove analizirajo tudi plazmo nekaterih drugih bolnikov s podobno silovitim odzivom imunskega sistema. Do njega praviloma pride pri starejših moških, zaradi simptomov sprejetih v bolnišnico, razlogov za ta pojav, pravi dr. Turville, pa jim za zdaj še ni uspelo razvozlati.  

OKVIR: Z antiparazitikom tudi nad covid?

Ivermektin, štirideset let staro (in poceni) zdravilo proti pljučno-srčnim zajedavcem, ki se ga uporablja tako pri živalih kot ljudeh, je še eno od zdravil, ki naj bi domnevno pomagalo pri zdravljenju obolelih za covidom-19. V svetu je bilo doslej narejenih več raziskav, ki potrjujejo, da je ivermektin koristen tako za preventivo kot tudi v zgodnji fazi okužbe (nadaljnji razvoj bolezni naj bi zaviral v več kot 80 odstotkih) ter tudi v pozni fazi bolezni (smrtnost naj bi preprečeval v 75 odstotkih). Njegov veliki zagovornik, dr. Pierre Kory, sicer kontroverzni ameriški zdravnik, o njegovi čudežnosti v boju s covidom-19 ni uspel prepričati ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje, ki zaradi premalo podatkov omenjenega zdravila ne priporoča, a ga hkrati tudi ne odsvetuje. Je pa zato denimo ugledna analitičarka medicinskih raziskav dr. Tess Lawrie k uporabi ivermektina v javnem pismu pozvala britanskega premierja Borisa Johnsona, o tem, da so pri ivermektinu dokazi o njegovi učinkovitosti pri zdravljenju covida-19 dovolj trdni, je prepričan tudi prof. Paul Sax s Harvarda.

Mnogi znanstveniki sicer menijo, da gre za podobno lažno upanje kot v primeru antimalarika hidroksiklorokina, ki se ga zdaj za pomoč pri okužbi s covidom-19 odsvetuje. Kljub tem pomislekom in kljub sporočilu iz Svetovne zdravstvene organizacije, da rezultate doslej opravljenih študij »še proučujejo«, ivermektin v številnih državah dejansko že uporabljajo za zdravljenje covida-19. Tako so ga nedavno za poskusno šestmesečno uporabo odobrili na Slovaškem, že nekaj časa je v uporabi v Severni Makedoniji, pa v večini južnoameriških držav, v Bangladešu, indijski zvezni državi Utar Pradeš …

V Sloveniji je decembra lani o dobrih obetih glede ivermektina govoril Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, Tatjana Lejko Zupanc z infekcijske klinike je poudarila, da »nedvomno ima protivirusno aktivnost proti številnim virusom«, a da je kliničnih študij še premalo. Poznejših zapisov oziroma usmeritev glede uporabe ivermektina na straneh uradnih institucij nismo našli.

Več v reviji Zarja Jana, št. 7, 16.2. 2021