Na nekem plakatku je bilo to sicer samoumevno navodilo čisto proti koncu zapisano, a kaj ko takšnih stvari nihče ne bere. Če bi bil na zidu narisan kopalec pod tušem in za povrh še velikanski klicaj in bi se čisto za povrh tu in tam razkuril  še kopališki mojster ter nemarneže poslal nazaj pod prho, bi pa nedvomno zaleglo. Kajti, oprostite, prav nič mi ni do tega,  da bi se namakala v raztopini znoja in drugih reči, ki jih prinesemo s seboj v kopališče.

S prepovedmi, zapovedmi in obvestili seveda ne gre pretiravati, toliko pa jih le mora biti, da so stvari jasne tudi ljudem, ki so od drugod. Še posebej na cesti, kjer ni prav veliko možnosti, da bi se razgledovali naokoli in si tolmačili nejasne označbe, kaj smemo in česa ne. Treba se je hitro odločati, zato je pametno, da takšnih oznak ne postavljajo domačini, ki jim je »vse jasno«. Vipavskim cestarjem je očitno znano, da v dolini velikokrat piha burja, če je res prehuda, tu in tam omejijo hitrost, izločijo tovornjake ali zaprejo ceste za ves promet. Vendar pa se lahko burja priklati zelo na hitro, in ko sunek butne v bok avtomobila, vozniki najprej mislijo, da jim je počila guma ali kaj podobno groznega, šele potem jim šine, da se z avtom poigrava veter. Poleti, ko so listavci zeleni, je to lahko ugotoviti, saj se drevje divje maje, ob tem času pa zelo težko, saj se prazne veje ne gibajo dovolj opazno. Prav vejevje je namreč najpogostejša vipavska  tehnična naprava, ki voznike opozarja, naj prilagodijo vožnjo. Tablo z elektronskim zapisom o hitrosti vetra so sicer postavili na stransko cesto proti Štanjelu – in v glavnem ne dela –, sicer pa je na cesti med Vipavo in Razdrtim,  kjer burja najbolj razsaja, manj platnenih stožcev, kot je prstov na eni roki, pa še ti so večinoma – brez platna.  Razcefrano platno na sliki sicer ne pušča dobrega vtisa, a vsaj kaže smer in moč vetra. Samo pločevinast obroč, ki žalostno visi na stebru, pač ne pokaže prav ničesar. Na redkih oznakah, razpetih čez cesto, sicer piše, da je hitrost omejena, ampak precej časa po tem, ko se vetrni ples začne. In tam gor seveda ne piše, od kod piha veter, kar je za voznike pomemben podatek. Stožci to pač pokažejo in naj mi nihče ne reče, da je to tako draga investicija, da jih ni niti na najbolj prepišnih delih avtoceste. Na vsak kilometer bi morali biti nasejani!

Prav tako bi morale biti zelo jasne in zelo pogoste oznake za burjo in meglo med Senožečami in Razdrtim, kjer sta ta dva pojava zelo izrazita in kjer se je zgodila grozljiva nesreča,  ki jo še zmeraj premlevamo. Nekaj let sem se vozila vsak teden  med Trstom in Ljubljano in na tem odseku mi je noga kar sama zdrsnila s plina, saj sem tam doživela veliko neprijetnosti, ki so se mi zarezale v kosti. Tam sem se prvič srečala s pojmom »megla v pasovih«, kar pomeni, da iz normalne megle padeš v nekakšno stepeno smetano, in ko se zvlečeš ven ter si oddahneš, je tam nova dimna zavesa, skozi katero ne vidiš niti obcestnih tabel niti izvozov. V takšnih primerih bi pomagale edinole velike table z zelo pisano in utripajočo elektroniko ter zelo jasnimi navodili, kako ravnati. Take imajo na avtocesti skozi Padsko nižino, kjer je megla tudi zelo pogosta in zoprna. In kjer tovornjaki ne smejo prehitevati noben dan in nobeno uro v tednu.

Od zadnje podobne nesreče, ki se je zgodila na dolenjski avtocesti pred petimi leti in ko smo tudi prirejali prave orgije o tem, kako bi morali imeti za hude vremenske razmere opaznejše oznake ter učinkovit sistem obveščanja, je minilo pet let, zgodilo se ni pa nič. Na redkih tablah nad avtocestami piše v lepem vremenu, naj ne pijemo alkohola, če vozimo, nisem pa še videla, da bi pisalo – pozor, v kratkem boste naleteli na meglo, prižgite meglenke in  utripalke ter prilagodite hitrost! Ali kaj takega. Tudi z malo ostrejšimi besedami lahko poudarimo, da je zadeva resna. Američani imajo marsikje na cestah zapisano tole: naj vam ne pride niti na misel, da bi tu parkirali, ustavili ali zavili na levo! To je za večino voznikov dovolj resno opozorilo, naj ne počnejo neumnosti, pri tem pa se ima Amerika za eno najbolj demokratičnih držav na svetu.