Revija Zarja

Teden prej smo lahko opazovali posnetek spektakularnega nameščanja 3,7 metra velikega kipa, ki so ga obnovili in s helikopterjem slovenske vojske, vojakov ter alpinistov spravili na svoje mesto. Še prej pa je nadangel kar nekaj dni stal na trgu poleg Tartinija, da so si ga lahko radovedneži, prihajali so iz vse Slovenije, od blizu ogledali. No, resnici na ljubo nikakor ni s čudeži pomagal svojim dobrotnikom, saj je moral helikopter kar dvakrat vzleteti, prvič so se namreč zapletli jermeni, s katerimi je bil spet.

Na posebno željo obrambnega ministra, ki si je hotel ogledati nadangelsko vnebovzetje, so nameščanje prestavili z dopoldneva na popoldne. Je pa zavetnik, ki je sicer nameščen tako, da ga veter obrača, imel še en obisk. Delovno inšpekcijo. Nekdo je namreč prijavil, da gotovo nameščajo nadangela Mihaela na zvonik na črno, se smeje piranski župnik Zorko Bajc. In potem je bilo treba pojasnjevati, da prevažajo našo kulturno dediščino vojaki, ki so del državnega aparata, kar pomeni, da so za delo v službenem času pravzaprav plačani, sodelujoči alpinisti pa pomagajo prostovoljno. In ker ne bodo dobili denarja, potemtakem ne delajo na črno, kajne? Edino plačilo so župnikov blagoslov, hvaležnost Pirančanov in najbrž tudi bleščečega nadangela, ki je bil zares potreben obnove. Hvaležnost in blagoslov pa nista obdavčljivi postavki v zakonu o delovnih razmerjih. Vsaj za zdaj ne. A nič se ne ve.

Več v Zarji št. 43, 23. 10. 2018.