Revija Zarja

Nič čudnega, da so po njem spisali lik iz futuristične serije filmskih uspešnic Iron Man. (S svojo prislovično ljubkostjo ga je upodobil Robert Downey Jr.) Tako Elon Musk kot Železni mož sta namreč znanstvenika poslovneža, ki jima je tehnološka superiornost prinesla supermoči. Le da je resnični ustanovitelj Tesle morda celo kanček ambicioznejši od svojega filmskega dvojčka. Poleg naskoka na trg električnih vozil se je namreč nameril tudi zmanjšati vplive globalnega ogrevanja … Ob tem pa človeško raso popeljati na druge planete in sčasoma onkraj njih.

Ko to berete, ima že podrobno načrtovano našo prvo kolonijo na Marsu. Ki jo bomo še kako potrebovali, da bo lahko človeštvo preživelo, če bo šlo doma na Zemlji kaj hudo narobe. Kar po Muskovem skoraj gotovo bo.

»En sam asteroid ali supervulkan nas lahko uniči!« nas je že večkrat posvaril. Tako kot recimo dinozavre. Za nameček pa živimo s tveganji, ki jih dinozavri niso poznali: v laboratoriju vzgojeni virusi, nehoteno ustvarjenje mikro črne luknje ali morda kak drugi smrtonosni izbljuvek tehnologije, ki si je danes še ne znamo predstavljati.

Muskov konkretni cilj je tako kolonija na Marsu do leta 2040. Za začetek naj bi štela osemdeset tisoč duš, poganjala pa jo bo seveda Teslova elektrika. V izvidnico naj bi na divji rdeči planet najprej odfrčal nihče drug kot sam Elon, in sicer nekje v naslednjih desetih letih.

Nadlegovani sanjač. Kako sploh nastane tako megalomanski vizionar? Kot dečka so ga domači večkrat peljali k zdravniku, češ da ima najbrž težave s sluhom. A izkazalo se je, da je mali Elon samo tako intenzivno sanjaril, da je odmislil vse nebistveno brenčanje okrog sebe. Že takrat je očitno delal prve osnutke svojih načrtov za človeško vrsto.

Računalniškega programiranja se je naučil pri rosnih dvanajstih, pravzaprav kar sam. Njegov zvedavi intelekt pa mu vsaj na začetku ni bil vedno samo v plus. Kot mnoge napredne brihte vsepovsod po planetu so ga v šoli brez milosti nadlegovali. Trop agresivnih malih bebcev ga je enkrat tako močno pretepel in za nameček še vrgel po stopnicah, da je izgubil zavest in pristal v bolnišnici. Zadnje posledice tega padca so mu s posebno operacijo odpravili šele pri štiridesetih.

Sto delovnih ur na teden. Na srečo se je vedno lahko zatekel k svojemu prirojenemu geniju za posle. Študij na univerzi v Pensilvaniji si je financiral tako, da sta s kolegom najela precej veliko hišo in jo spremenila v neuradni nočni klub za študente. Udeleženci tamkajšnjih legendarnih norij se spominjajo, da je Elon okna prekril s temnimi vrečkami za smeti, zidove pa prepleskal z nenavadno živimi barvami.

(Priče poročajo, da je tudi v najbolj divjih orgijah ostal povsem trezen, saj je tako lažje nadziral dogajanje. Vstopnina v klub je bila pet dolarjev, več kot enkrat pa jo je pri vratih pobirala kar Elonova mama Maye.)

Veste, saj ne gre za to, da bodoči titan ne bi bil vsaj poskusil znotraj sistema. Leta 1995 se je vpisal na prestižno univerzo Stanford, da bi študiral fiziko. Pa je po dveh dneh šolanje obesil na klin in se na glavo pognal v poslovni vrtinec. Obogatel je s podjetjem PayPal, ki vam je v božičnih dneh zelo verjetno olajšalo kak nakup na spletu. V tistih časih je Musk vsak dan spil osem pločevink dietne kokakole in nepreštete skodelice kave. Toliko poživila je potreboval, ker je delal vsaj sto ur na teden. No, ko je od vsega tistega kofeina začel izgubljati obrobni vid, je razvado vseeno malo obrzdal.

Od finančnega zloma na vrh. Svojih širokopoteznih ambicij pač ne. Oktobra so ga ocenili na slabih 21 milijard dolarjev, kar ga je na lestvici revije Forbes zavihtelo na enaindvajseto mesto najbogatejših Američanov. Na lestvici globalnih bogatunov se je zasidral na osemdesetem mestu, Forbes pa ga ima tudi za enaindvajsetega najvplivnejšega človeka na planetu.

Še ne tako davno mu ni kazalo pol tako dobro. Med najhujšimi leti finančnega zloma, ko ga je po grbi udarila še izjemno draga ločitev, je nekaj časa živel od posojil bogatih prijateljev. Na neki točki je postrgal vse, kar je imel, in vsoto vložil v Teslo. Drugo je zgodovina.

Podzemni predori za samovozeče avtomobile. Oziroma, če smo zoprnjakarsko pikolovski, ne še čisto povsem. Tesla se je z modelom 3 sicer nameril osvojiti trg relativno dostopnih električnih vozil za široke množice. A glomazni tradicionalno uveljavljeni tekmeci, kot je recimo BMW, zdaj že pošteno napenjajo mišice. Da Kitajcev sploh ne omenjamo. Kot smo lahko nedavno izvedeli prav od posebnega slovenskega poročevalca, na Kitajskem trenutno gradijo vsaj dvajset proizvodnih objektov, ki so primerljivi s Teslovo tako opevano Gigafabriko, ki raste sredi nevadske puščave.

A vse te negativne drobnarije Musku ne preprečujejo, da ne bi še naprej sanjal svoje sanje Železnega moža. Med drugim je recimo nasanjal projekt Hyperloop – bliskovit transportni sistem, ki bo po njegovem kar naslednji korak v evoluciji prevoza na planetu. Po njegovem naj bi samovozeči avtomobili rutinsko švistali po podzemnih predorih, kar bi seveda strašno prijetno odmašilo centre velemest.

Zgodovinarji bodo kot posebej prelomen datum v tem sklopu nemara šteli 17. december 2016, ko je Elon Musk kot že tolikokrat prej obtičal v prometu. Ob dolgčasu in frustraciji, ki ju je izkušnja kot vedno sprožila v njem, se je v še vedno mladem vizionarju nekaj premaknilo. In je kar iz avta tvitnil: »Zgradil bom mašino za vrtanje predorov in preprosto začel kopati …«

Manj kot mesec dni pozneje, 21. januarja, je čivknil: »Kar nekaj napredka, kar se tiče predorov! Kopati začnemo nekje čez mesec dni!« Res so začeli, in to kar na parkirišču Muskovega podjetja SpaceX.

Raketna ploščad za ženo. Kadar ne načrtuje sprememb v tkanini časa in prostora, si odpočiva v eni izmed svojih petih luksuznih vil na Bel Airu. Potem ko je leta 2012 za sedemnajst milijonov kupil prvo, je takoj pohopsal še sosednjo in jo spremenil v zelo posebno zasebno šolo za svojih pet fantov. (Vseh pet vil je seveda zelo modernih in strašansko okolju prijaznih … Je pa res, da jih je pet.)

Ko je ljubezen med njim in bivšo ženo Justine še tlela, ji je posvetil raketno ploščad, ki jo je uradno krstil »Seveda te še vedno ljubim!« Z njo ima pet sinov. Tudi tu se je njegovo seme izkazalo za vse prej kot tipično. Dvojčka Griffin in Xavier sta se mu rodila leta 2004, dve leti kasneje pa še trojčki Damian, Saxon in Kai. Sinček Nevada, ki se je rodil prvi od vseh, je pri desetih tednih preminil zaradi sindroma nenadne smrti.

Avtov pa ni in ni. Mogočni nemški Spiegel je o njem nedavno objavil nenavadno grob članek. Sestavek je bil tako neomajno kritičen, kot bi ga pisal recimo direktor BMW-ja. Ali morda Volkswagna. V naslovu so Muska poimenovali »umetnik iluzionizma«.

Po opažanjih nemških novinarjev naj bi se namreč krepile vrste dvomljivcev v uresničljivost Muskovih napovedi. Na Teslovih predstavitvah odrasli moški vreščijo in iztegujejo roke, da bi se svojega izumiteljskega idola lahko vsaj za hip dotaknili, piše Simon Hage. A kaj ko je ta hipnotična karizma za zdaj tudi vse, s čimer se Elon Musk lahko pohvali! Tesli po Spieglu namreč vedno znova spodleti pri preobrazbi v resnično množičnega izdelovalca električnih konjičev.

Prednaročil se namreč kar tre. Vsi hočejo svojega teslo. A zaradi težav pri dobavljanju baterij za nove modele avtov ni in ni.

Nastopač z izgubo. Zaradi težav, ki jih ima Tesla z dobavljanjem baterij za svoja vozila, so začeli nekateri celo odprto dvomiti, ali je podjetje sploh sposobno oskrbovati svetovni trg. Rožlja se tudi s študijo švedskih raziskovalcev, po kateri naj bi bili električni avtomobili manj prijazni do okolja, kot si vsi skupaj predstavljamo.

Ugledna nemška revija je Muska razglasila tudi za »nastopača« in »samodržca«, čigar neizpolnjene obljube se čedalje bolj slišijo kot preračunljivo širokoustenje. Plamen zaljubljenosti investitorjev ohranja pri življenju tako, da jim ponuja vedno nove in vedno boljše zgodbe. Še bolj živó, še bolj na poskok! Ob tem da pozna le prijatelje in sovražnike: vsakdo je lahko samo njegov zagovornik ali nasprotnik. Še posebej pa da ob sebi ne trpi preveč samozavestnih podšefov.

Hja, zdaj … Nemškim novinarjem moramo pritegniti vsaj v toliko, da je globalna borza res postala čudna reč. Kako drugače opisati dejstvo, da je Tesla v zadnjem obdobju kotiral višje kot BMW, čeprav je imel BMW skoraj deset milijard evrov dobička? Tesla pa izgubo šest milijonov evrov na dan?

Kako otopliti Mars. A celo sam avtor Spieglovega članka je na koncu klecnil pred Muskovo karizmo. »V nasprotju z drugimi čelniki ne razmišlja v četrtletjih, temveč v desetletjih,« je moral nekoliko skozi zobe priznati. Tesla namreč stavi na napadalno rast za vsako ceno, tu gre za igro na vse ali nič. Naš turbo podjetni portretiranec si očitno namreč obeta, da bo po letih neprijetnih izgub na koncu pohrustal kompletno konkurenco. Tako kot recimo Amazon in njegov trenutno najbogatejši Zemljan Jeff Bezos.

In kaj pravi na vse to zlohotno nemško brbotanje sam gospod Elon? Prav nič kaj dosti, saj mu po glavi rojijo mnogo pomembnejše reči. Recimo načrt, po katerem bi ljudi v kovinskih kapsulah s hitrostjo do 1125 kilometrov na uro pošiljali po vakuumskih ceveh. Tu sta na koncu koncev tudi električni reaktivec Musk in nedavna uradna prošnja ameriški vladi, da mu dovoli podvojiti število vseh satelitov v Zemljini orbiti.

A njegova največja strast, se zdi, ostaja osvojitev rdečega planeta. Pod Muskovim nenavadno širokim čelom že brbotajo celo prvi načrti, kako spremeniti Marsovo podnebje, da se bomo imeli tam gori bolj luštno. V prestižnem nočnem šovu Stephena Colberta je voditelju namignil, da namerava Mars preprosto otopliti. Najhitreje bi to po njegovem dosegli tako, da bi oba pola planeta dobro zatresli s termonuklearnimi bombami. S tem, da tudi še ni povsem zavrgel ideje, da bi z jedrsko fuzijo blizu Marsa ustvaril dve drobni sonci.

Plača – en dolar na leto. Njegova plača velikega šefa v podjetju Tesla je en sam dolar na leto, se pa zato seveda toliko slastneje omasti z delnicami in raznimi bonusi. Težko bi mu očitali, da ni ohranil stika z dečkom v sebi. Dolgoletne sanje si je izpolnil, ko je na dražbi kupil podvodni avto Jamesa Bonda iz filma Vohun, ki me je ljubil. Bil je sicer nekoliko razočaran, ko je ugotovil, da se avto v resnici ne zmore spremeniti v podmornico. A je svoje oboževalce kaj hitro pomiril, da že načrtuje, kako bo to dosegel z nadgradnjo na električni pogon.

Rad te imam, mami. Tako nenavaden posameznik seveda redko nastane iz navadnih staršev. Njegova mama Maye recimo ni samo prva nutricionistka, ki se je pojavila na fotografiji na kanadskih škatlah za kosmiče. To je tudi tista Maye, ki je kot manekenka že večkrat blestela na naslovnicah mednarodnih modnih revij, bila obraz kampanj za Clinique in Revlon, pri 69 pa postala obraz prestižne lepotilne znamke CoverGirl. »Zelo sem ponosen,« je ob tem čivknil Elon, »rad te imam, mami!«