Shutterstock

V trenutkih, ko nam zbranost upada, stres pa pušča občutne posledice, se odločimo za kratek premor, ki ga običajno zapolnimo s hitrim pogledom na mobilni telefon ali pa kar s tablico čokolade. Seveda to prav nič ne pomaga, pa naj še tako verjamemo, da nam je dobro delo. Pravo pomoč nam lahko da le nekaj, kar resnično sprošča. Na primer japonski zen vrt. Sestavljajo ga pesek in kamni, najbolje okrogli prodniki, iz katerih sestavimo figurice, menihe ali možice, ime pravzaprav ni pomembno. V plosko nasut pesek med poglobljeno meditacijo zarisujemo črte. Sprva morda neobičajno početje bo kaj kmalu razkrilo našo zastrto kreativnost. Ko svoj zen vrt uredimo, nas že samo opazovanje skladno urejene celote pomirja, nam sprošča miselne blokade in nas okrepi z novo močjo. Velikost? Za zen vrt je dovolj že lična lesena škatla v velikosti malo večjega pladnja. Lahko pa je naš zen vrtiček celo tako majhen, da nas pospremi v pisarno, kajti za velik učinek ne potrebujemo velike površine. Že zelo majhen prostor je dovoljšen izziv in ponuja obilo možnosti.

Potrebujemo torej leseno podlago z robom, ki jo napolnimo s peskom. Od tod naprej pa ni nobenih meja za našo ustvarjalnost. Dovoljeno je vse! Z grebljico zarisujmo črte, kakor nam tisti hip narekujeta navdih in naše notranje videnje – lahko so naključno zaobljene, vzporedne, vijugaste, v vzorcu, valovite …, možnosti je nešteto. Vzorec lahko brišemo, spremenimo, obnavljamo, na določene dele svojega zen vrta pa po lastnem občutku postavimo večje kamne – tudi tukaj ni meja za ustvarjalni navdih: lahko je en sam, lahko jih je več. Če jih je več, lahko postavimo vsakega posamič ali pa več skupaj, na primer drugega na drugega. Najpomembneje je, da pri urejanju zenovskega vrta sledimo svojemu notranjemu občutku, kajti pri tem početju ne gre za končni videz vrta, sploh pa ne za estetske učinke. Bistveno je, da nas urejanje našega zen vrtička pomirja.