David Nicholls, MK 2016

Prevedla: Nataša Müller

Ohladitev partnerskih odnosov. Ona se odloči, da bo šla. In to prav v času, ko tudi edini sin odhaja na študij. Še prej pa grejo na skupne počitnice ... Čedalje bolj sta bila v zadregi drug pred drugim in on je pogrešal, da se ne držita več za roko. Da spi na kavču. Da je ona, njegova žena, vsaj za nekaj časa še, bolj povezana z njunim sinom, kot zmore biti on sam, ki je tako preklemano praktičen, logičen in nič spontan. In v uvodu je zapisal tole misel: »Če nekoga ljubiš, ga moraš privezati nase s težko kovinsko verigo ...« Razočarani očka, natančen znanstvenik, ki mu začne vse uhajati iz rok. Ker vsega pač ni mogoče imeti pod nadzorom. Očka, ki ne more razumeti, da mu sin ni nič kaj podoben, da ga zanimajo nepraktične reči, kot je fotografiranje, ko pa zna to danes početi že vsak s prenosnim telefonom. Ata, ki verjame, da je treba garati, da talenti ne morejo biti prirojeni, in popustljiva, neznosno ležerna mati sta se znašla na robu. Sin, zaradi katerega sta ostajala skupaj, odhaja. Kaj bo z njima? In kaj se zgodi, ko vedno predvidljivega ata na počitnicah stisne v srcu? Ko se zdi, da je smrt blizu? »Mogoče bo zvenelo čudaško, toda okrevanje v Barceloni štejem med najsrečnejše trenutke svojega zakona.« Branje za ženske praktičnih mož, ki jim manjka empatije, čustvene inteligence, spontanosti, a se v njih skriva plemenito, občutljivo srce. Le odmrzniti ga je treba znati. Potovanje ni slaba ideja ...