zarja jana

Anže, česa se spomnite iz otroštva? Kakšnega nasilja?

Spomnim se trenutka, ko je oče tepel mami, jaz pa sem pobegnil v našo skupno sobo in se skril za posteljo. Za mano je prišla sestra in me tolažila. Tega dogodka se dobro spomnim.

Ste se zavedali, da je nekaj narobe? Koliko ste bili stari? Zakaj ste se skrili?

Bilo me je strah, da bi udaril še mene, nagonsko sem se skril. Star sem bil okrog pet, šest let.

Se spomnite, da je mama kričala?

Tega se ne spomnim, spomnim se, da je jokala.

Je bilo tudi sestro strah?

Tega je že 21 let, ne spomnim se natančno, a najbrž jo je bilo. Spomnim se tudi tega, da me je oče enkrat odpeljal sredi noči in rekel mami, da me pelje na tire in da bova skupaj »odšla«. A sva šla samo v gozd, prespala sva v avtu.

Kako ste to doživljali?

Strah me ni bilo, saj sem bil z očetom, takrat smo še živeli skupaj.

Še kakšna travma iz otroštva, povezana z očetom?

Spomnim se, ko je mama delala v lokalu, oče pa jo je zvečer hodil iskat z avtom, jaz sem šel ponavadi zraven. Med potjo domov se je drl nanjo in tega me je bilo strah. Niso bili ravno lepi trenutki. Nekaj spominov sem najbrž tudi potlačil. Morda bodo kdaj prišli ven.

Takrat ste bili v vrtcu. So vaši vrstniki in vzgojiteljice vedeli, kaj se dogaja pri vas doma?

Vrstniki so slišali, da moj oči tepe mojo mami, in so me spraševali o tem. Jaz sem seveda zanikal. Bilo me je sram, zelo sram. Ko sem bil že v osnovni šoli, je bil v časopisu članek, v katerem je moja mami govorila o nasilju, ki ga je doživljala doma. Sošolec, ki je bil sin prijatelja mojega očeta, me je napadel, kakšen članek je to. Bilo me je sram, rekel sem mu, da o tem nič ne vem. Umikal sem se od vsega tega.

Tudi od sošolcev?

Že po naravi, pa tudi po vseh teh izkušnjah, sem bolj zadržan. Vedno sem rajši v ozadju, nikoli nisem bil med pogumnimi, ki so maltretirali šibkejše, vedno sem bil med tistimi, ki so jih maltretirali.

Ste zadržani zato, ker so vas maltretirali, ali je bilo obratno?

Izvajali so nasilje nad mano, jaz pa se nisem znal braniti, nisem vedel, kaj se dogaja. Najbrž je bila tudi to posledica tega, da sem imel nasilje doma in sem mislil, da je to nekaj normalnega.

Kako pa so v vrtcu vedeli, da je pri vas doma nasilje?

Živimo v majhnem kraju in so se pojavile govorice, pa mami je hodila z modricami pome v vrtec. Članek v Novicah je izšel, ko sem bil v osnovni šoli. Pa ko je mami izdala knjigo o nasilju Sama si si kriva, sem zanjo povedal samo nekaj bližnjim prijateljem, nisem tega ravno razglašal naokrog. Ne počutim se dobro, ko govorim o nasilju.

Več v reviji Zarja Jana št. 49, 7.12.2021