Henrik Riko Zupan je desetletni fant. Napisal je knjigo, ki jo bodo lahko prebrali tudi dislektiki, tisti, ki je zaradi posebnega načina odzivanja in delovanja živčnega sistema sicer ne bi mogli. Da je Rikova zamisel res vrhunska, je potrdil minister za šolstvo in šport Igor Lukšič na odmevnem sprejemu. 

 

O disleksiji smo že pisali, saj ji zadnje čase znanost namenja veliko pozornosti. Nekatera strokovna literatura omenja, da je dislektikov do 30 odstotkov vseh ljudi. Pri njih so izrazitejše sposobnosti desne možganske hemisfere, kar med drugim pomeni, da so ustvarjalnejši, da imajo bujnejšo domišljijo, sposobnost umetniškega izražanja, nenavadne zamisli … Ni pa nujno, da so vsi dislektiki nadarjeni umetniki. Disleksija postaja tudi nekakšna modna muha in ena najpogostejših diagnoz učencev, ki se pri učenju znajdejo v stiski. Henrik Riko Zupan je fant, ki ima srečo. Ker ima ob sebi ljudi, ki so prepoznali razloge za njegovo počasnejše branje. Ampak potrebno je bilo in je še veliko truda, s katerim premagujejo težave. Za njimi je kar dramatična pot, ki sta nam jo zaupala Riko in njegova mamica Mira, očka Beno pa je predlagal, da bi tale članek imel pravi učinek, če bi bil natisnjen na bež podlagi, z večjim razmakom med vrsticami, da bi ga res lahko prebrali tisti, ki jim je namenjen, dislektiki.Hodiš v peti razred OŠ Ribno. Kako dolgo se že zavedaš, da težje bereš in da ti gre lažje, če imaš pred sabo prilagojeno besedilo, se pravi na papirju, ki se ne sveti, po možnosti barvnem, večje črke?Nisem vedel, da ne znam brati, do začetka 3. razreda, mamica je pa vedela.  Nisem mogel razumeti, zakaj ne znam in ne morem brati, kljub temu da sem se zelo trudil, toda bilo je vse zaman. Ali v šoli dela s tabo kakšna posebej usposobljena učiteljica, morda specialna pedagoginja?Novembra, v 3. razredu, sem dobil dodatno pomoč, trikrat na teden v šoli, vendar še vedno nisem znal prebrati niti ata niti mama. Februarja smo naredili plan z učitelji, 20 minut branja vsak dan, 7 dni na teden in doslej sem prebral 80 otroških knjig in mamica je vse besede v knjigah razčlenila na zloge. Sedaj, v 5. razredu, ko imam prilagojeno besedilo, preberem že sam in razumem. Z mano dela specialna pedagoginja Mina Kunstelj, s katero se super razumem.
 Kako pa na tvojo »posebnost« gledajo sošolci? Te zafrkavajo, če počasneje bereš, če malo grše pišeš? Si jim povedal, kaj je to disleksija? Mojim sošolcem sem povedal vse o disleksiji in mi pomagajo po svojih močeh in zdaj nimam nobenih problemov. V drugem razredu se mi je nekaj sošolcev smejalo, ker še niso vedeli, v čem je težava.Napisal si knjižico, za katero tebi in tvojemu prijatelju Jadranu Hohnjecu, ki jo je  ilustriral, čestitamo. Je  bila zamisel o knjigi tvoja ali mamina?Zamisel je bila moja, knjigo sem napisal že v tretjem razredu, sedaj jo prebiram in se smejem svoji pisavi in napakam. Naslov knjige je BOJ, ta knjiga so listki, zapiski ...Katere so tvoje prednosti zaradi disleksije, poleg dobre fantazije? Kateri predmeti ti še ležijo?Zdaj imam rad vse predmete, še posebej angleški jezik, ker sem se ga dobro naučil iz risank in filmov. Seveda pa imam najraje telovadbo, saj sem vsestranski športnik, igram hokej pri Rudiju Hitiju in golf pri Golf klubu Bled, veliko kolesarim, posebej pa uživam pri nabiranju gob, ki jih skoraj vse poznam, in poleti sem zaslužil nekaj evrov s prodajo jurčkov. Sem tudi član Ribiške družine Bled in skoraj vsak dan sem lovil ribe v jezeru ter jih tudi veliko ujel, vendar sem vse spustil nazaj.Sta mamica ali očka pri učenju kdaj izgubila živce? Kako si se takrat počutil? Ja, starša sta velikokrat izgubila živce, posebej mamica, in takrat sem se slabo počutil, bilo me je strah in bil sem žalosten.Koliko ur na dan porabiš za učenje? Vsak dan se učim od tri do štiri ure, če v ponedeljek pišemo, se učim tudi v soboto in nedeljo. Kako bi  opisal sliko, ki jo vidiš, kadar sam bereš na primer iz šolskega učbenika? Ali začnejo črke plesati po določenem času, te zmotijo samo d, b, g in p ali morda še kaj? Na belem papirju mi začnejo črke plesati, bel papir pa se vse bolj blešči.  Se hitro utrudiš, kadar bereš?Že pri prvi besedi se utrudim, je ne vidim, ker mi začnejo črke uhajati, se vrtinčijo, slika je zamegljena, bel papir pa se vse bolj blešči in to me zelo utruja in žalosti. V knjigi na začetku sem videla, da zelo lepo pišeš. Mami je povedala, da si od lani zelo napredoval. Nam lahko poveš, kaj ti je pomagalo?Vsak dan treniram pisanje, tako da mi roka že sama lepo piše in se ne utrudim veliko. S pisanjem imam veliko manj težav kot z branjem.Za konec me zanima, ali bi rad povedal kaj svojim vrstnikom po Sloveniji, pa tudi mlajšim in starejšim, ki imajo to posebnost, imenovano disleksija? Kar veliko vas je. Za en velik stadion. 15 tisoč. Vsem šolarjem, ki imajo disleksijo, svetujem vsak dan 20 minut branja, naj napišejo vsak dan čim več stavkov, izračunajo naj vsaj dva računa in sproti ponovijo vso snov za šolo.Morda bi rada povedala kaj tudi tvoja mamica?Mira: Svetujem vsem staršem, da vsak dan pregledajo vse zvezke, da skupaj z otrokom popravijo vse manjkajoče črke, besede, stavke, velikokrat pa ni kaj popravljati, ker sta v zvezku samo naslov in prvi stavek, ker mu več ni uspelo prepisati s table. Velikokrat je treba poklicati več sošolcev, da se dopolni manjkajoča snov. Svetujem, da se snov sproti ponavlja. Preberite jim tudi snov, ki je še niso jemali, saj potem učenec bolj prisluhne učiteljici, ko to snov jemljejo. Mogoče je videti vse to ogromno dela, vendar po dveh letih postane rutina.  Rikova knjiga, Kako je nastalo Blejsko jezero, je že naprodaj v knjigarnah,  več informacij tudi na spletni strani www.bullboss.com.