Trinajstletnica, ki so jo starši za  30.000 evrov prodali ženinovi družini, še zdaleč ni edina romska deklica, ki so jo starši prisilili v (neuradno) poroko. Takšne prisilne poroke so tudi v Sloveniji pogoste. Pristojni večinoma ne ukrepajo. Izgovarjajo se, da je to del romskih običajev in kulture. 

 

A to je zgolj nedopustno zatiskanje oči. Potem ko starši deklico »oddajo« družini ženina, je njeno življenje v celoti v njegovih rokah. Teh deklic  ne zaščiti nihče. Možje jih pretepajo, zlorabljajo in zapirajo v hišo, izpolniti morajo vsako njihovo željo. Če bi se katera odločila pobegniti, sledi maščevanje. Lahko jih pohabijo ali v skrajnem primeru celo umorijo. Zato celo tistim deklicam, ki se zavedajo, da to ni prav, niti na kraj pameti ne pade, da bi pobegnile.
V poroko so jo prisilili pri šestnajstih. Marija (ime je izmišljeno) je stara več kot 50 let, živi pa na vasi v Posavju. Pri petnajstih se je zaljubila v fanta iz naselja, a so ji starši rekli, da mora v Italijo, saj si jo je neki Italijan izbral za nevesto. Njen oče se je z njegovo družino dogovoril o poroki, ne da bi Mariji to kdo povedal. Moža je spoznala šele, ko je prišla k njemu v Italijo. »Pri njem sem živela pet let. Bilo je zelo hudo. Pil je in ni minil dan, da me ne bi pretepal. Dvakrat nas je hotel ubiti, otroka in mene. Takrat sem se odločila, da bom pobegnila. Ko smo prišli do meje, me cariniki niso hoteli spustiti čez, ker nisem imela papirjev. Rekli so, da se moram vrniti k možu. Ko sem jim rekla, da se raje ubijem, so poklicali na policijsko postajo v moji občini. Tam so že vedeli, kaj mož počne z menoj, in so rekli, naj me spustijo domov. Po nas je prišel oče.« A doma se je pekel nadaljeval.

                                                                             Več v Jani, št. 2, 11.1.2011