Mateja J. Potočnik

O tej Primorki, ki jo je življenje streslo, smo že pisali, ampak knjiga pred izidom (Ranljiva) nas je tako nagovorila, da smo jo še enkrat poiskali. Se še spomnite? Najprej tri smrti: mama, brat in oče. Potem tumor v trebuhu. Ko je ostala še brez službe, je vedela, da si ne more več zatiskati oči. Nekaj je treba spremeniti. Naredila je tisto, česar se je najbolj bala. Sama je odšla na pot. Izpustila je vajeti in se spustila v prosti pad. Zdaj je preteklost pustila za sabo. V knjigi.

Pred meseci mi je zaupala v branje svojo še neizdano knjigo. Pozabila sem nanjo, saj me je delo prehitelo. Prepoln računalnik je zahteval, da zbrišem nekatere podatke, in tako sem jo spet našla. Ranljivo. Še neobjavljeno knjigo. Nisem je mogla nehati brati. Že naslednji dan sva se preprosto morali srečati.

Za osvežitev spomina, kdo je Tjaši Artnik Knibbe ... Letos jih je dopolnila 40. Študirala je komunikologijo, dvanajst let delala na Dnevniku v najrazličnejših vlogah. Trdno zakoreninjena. Organizirana gospodična, kasneje gospa. Srečala je Nizozemca, ki je danes njen mož. Zelo razumevajoč. Življenje ji je najprej pobralo njene najbližje. Težko jih je izpuščala. Ni razumela, zakaj toliko bridkosti naenkrat.  Njeno telo je bilo v krču. Ni bilo pretočno. Zrastel ji je tumor v trebuhu. Ko ni bilo ničesar več, za kar bi se lahko prijela, in je ostala brez vsake kontrole, se je začela nova pot. Tudi k Mariji v Medžugorje.

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 27, 22. 12. 2015