Spoštovana ekipa projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Z vašo pomočjo sem prišla do dna marsikateremu vprašanju in sem vam za to iz srca hvaležna. Tokrat se obračam na vas s prošnjo, da mi pomagate razvozlati oznake na oblačilih. Včasih je bilo vse zelo preprosto: volna, svila, bombaž ... Danes pa veliko nazivov tkanin ne razumem. Opažam, da tudi takrat, ko nosim 100-odstotni bombaž, zelo različno občutim ta material. V nekaterih majicah iz bombaža se potim in me pregrevajo, druge pa so veliko bolj prijetne in jih lahko tudi dvakrat oblečem, ne da bi dobile neprijeten vonj. V čem je razlika in kako izbrati tiste »prave« naravne materiale? Ali res moram kupiti bombažno majico iz eko bombaža in jo plačati 30 EUR, ali je za kaj drugega, na kar bo treba biti pozoren?

Petra S.

Verjetno vsak, ki odpre omaro, hitro ugotovi, da ta od oblačil že poka po šivih. Tudi pogled po trgovskih centrih razkriva, da so »cunje« najbolj prodajani izdelki, saj večino prodajne površine zasedajo tekstilne trgovine. Svetovna statistika razkriva, da vsako leto porabimo vse več surovin za izdelavo oblačil. Pri oblačilih šteje predvsem modnost, dejanska kakovost pa se vse bolj odriva in industriji bi najbolj prijalo, da se ne »utrujate« s takšnimi vprašanji.

Znate brati »zbrana dela« na etiketah? Ker so izdelki vse bolj globalni in na Tajvanu, v Bangladešu ali Bolgariji šivalnice delajo za ves svet, tudi etikete postajajo vse bolj podobne brošuram, na njih pa le stežka najdete podatek, iz česa je blago narejeno. No, še to vam povedo prostovoljno, ker po novi zakonodaji ta podatek ni več obvezen.

In denimo, da vam uspe najti vrstico, v kateri bo napisano bombaž … torej vam je uspelo ugotoviti, da v rokah držite bombaž. Še vedno pa ne veste, iz kakšnega bombaža je ter koliko je med pridelavo in predelavo ta obdelan s kemikalijami.

50 odtenkov sivin bombaža. V preteklosti so bombaž zaradi njegovih prijaznih lastnosti imenovali kar »belo zlato«, danes pa bi ga bilo pravilneje imenovati »beli strup«. Konvencionalni bombaž je namreč poljščina, ki je od vsega, kar pridelujemo na tem planetu, najbolj obremenjena s pesticidi. Njegova proizvodnja onesnažuje okolje in uničuje zdravje delavcev, uporabnike pa po tihem zastruplja. Iz leta v leto raste tudi proizvodnja gensko spremenjenega bombaža, ki naj bi po obljubah zmanjšal težave z bombažem, a jih je v resnici pomnožil.

Zato občutek, ko smo oblečeni v takšne tkanine, ni več tako prijeten, kot bi pričakovali. To zaznamo predvsem po vonju, ki ga oddaja naša koža v stiku s takšnimi oblačili. Nemalo ljudi pa poroča tudi o občutku, da jim koža gori, o izpuščajih, pobarvanih delih kože zaradi slabih barvil, o smradu, ki ga oddaja celo oprano oblačilo, in podobno.

Tudi ko na etiketi preberete, da je izdelek narejen iz eko bombaža, to še ne pomeni, da v rokah držite varno oblačilo. 

Več v reviji Zarja št. 40, 4. 10. 2016