Mateja J. Potočnik

Sredi Ljubljane, na prestižni lokaciji ob Ljubljanici, so družini Peršin leta 1980 hoteli vzeti dobrih 6000 kvadratnih metrov vrta, ki ga je leta 1882 kupil Andrejev praded Jakob Peršin. A jim ga na srečo niso. Štirje majhni otroci pa oče in mati, ki nista bila v službi, vse to je pomagalo, da je vrt ostal v lasti Peršinov in ga niso pozidali z betonom. Tako tedaj kot tudi zdaj je ta čarobni vrt glavni vir dohodka, pri katerem ima že leta dolgo glavno vlogo trnovska ledenka. In tako bo tudi ostalo, pravi Andrej. Kaj bi menjal konja, ki zmaguje, pribije, pa čeprav mu marsikdo namigne, ali namerava v prihodnje ponudbo kaj popestriti.

Andrej, letnik 1968. Trnovčan v najboljših letih vsak dan s cizo (lesen voziček na dveh kolesih) vozi sezonsko zelenjavo s svojega vrta na ljubljansko tržnico. S svojim početjem in lokacijo vrta je za ta poblazneli čas prava ljubljanska privlačnost. Andrej, ki se je rodil v dokaj številni družini, si sploh ni predstavljal, da si bo služil kruh s pridelovanjem in prodajanjem sezonske zelenjave. Postal je kinooperater, a je v drugi polovici dvajsetih začutil, da ga delo v zaprtem prostoru utesnjuje. Prišel je trenutek, kot vedno pride ob pravem času, pravi Andrej, da se je vse skupaj tako zasukalo in so doma na vrtu potrebovali pomoč. Pisalo se je leto 1995, ko se je Andrej odločil, da dobro plačano službo zamenja za nekaj veliko bolj tveganega: za pridelovanje sezonske zelenjave sredi Ljubljane. Pravi, da so ga tedaj številni čudno gledali. »So mi rekli, da bi lahko iz sebe kaj več naredil! Takrat si niti jaz še nisem najbolj verjel, da sem se prav odločil, ampak sčasoma se je miselnost začela spreminjati. Sploh okoli leta 2007, 2008, ko so ljudje začeli izgubljati službe ... Takrat sem tudi sam začutil, da je brez zveze, da iščem kaj boljšega, saj nekaj boljšega že imam.« Zdaj je vse več takih, ki Andreju rečejo, da če bi sami imeli tako možnost, kot jo ima on, bi tudi oni z veseljem počeli kaj takega. Teče 14. leto, odkar je Andrej s svojo cizo in slavno solato v toplejši polovici leta skoraj vsak dan na ljubljanski tržnici.

Več v reviji Zarja št. 40, 4. 10. 2016