Kaj bo s samohranilkami?
Anita Ogulin je borka za pravice najšibkejših. Od nekdaj. Zanje se bori učinkovito, konkretno, s paketi pomoči, hrane, oblačil, z nasmehi in solzami otrok, ki jim uredi brezplačno bivanje na morju, z reševanjem družin, ki jih vržejo iz podnajemniških stanovanj, s pomočjo mamicam, ki same ne zmorejo ... Anita je povsod in vedno. Kako zmore? Nimamo pojma. Lahko jo samo občudujemo. In Anita ima gotovo mnenje o nameri vlade, da ukine dodatek za delovno aktivnost prejemnikom socialne pomoči. In s tem ogrozi sedem tisoč družin ter osem ali več tisoč otrok.
TEKST: ALENKA SIVKA
Anita, z nekaj besedami: kaj je to dodatek za delovno aktivnost in kdo ga prejema?
To je dodatek k minimalnemu dohodku – cenzusu – delovno aktivne samske osebe ali člana družine, ki je namenjen spodbujanju delovne aktivnosti in motivacije za delo. Višina dodatka je odvisna od števila delovno aktivnih ur mesečno.
Zakaj bo ukinitev tega dodatka ogrozila matere samohranilke?
Dodatek za delovno aktivnost dviguje mejo za upravičenost do socialne pomoči. Mami samohranilki, ki je polno zaposlena za minimalno plačo, zviša cenzus za denarno socialno pomoč za 205,11 evra, kar pomeni, da bo – če bo sploh še upravičena do denarne socialne pomoči, saj se bo cenzus znižal – prejemala do 205,11 evra mesečno manj. Pri tem je treba opozoriti, da je denarna socialna pomoč že tako nižja od osnovnih življenjskih stroškov.
In kaj bo to pomenilo za družine z nizkimi dohodki, ki niso enostarševske?
Tudi pri njih se bo cenzus za denarno socialno pomoč znižal in veliko jih bo ostalo brez nje ali pa se bo občutno znižala.
Inštitut 8. marec je začel zbirati podpise, ki jih bodo poslali poslancem v državni zbor – ti bodo 11. septembra začeli razpravo o noveli zakona.
Vsakršna prizadevanja za preprečitev predlagane spremembe zakonodaje so dobrodošla. Vse nevladne organizacije, združene v CNVOS (Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, op. a.), smo že pred časom posredovale apel proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost za prejemnike denarne socialne pomoči.
Koliko družin bo zaradi tega ukrepa prizadetih?
S tem ukrepom bi pahnili v še težje preživetje 7.000 družin in okoli 8.000 otrok.
Ministrstvo za delo meni, da je ta dodatek past za neaktivnost. In da upravičenec do socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju od tistega, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja z delom. Da gre tu za anomalijo v obstoječi ureditvi. kaj menite vi?
Denarna socialna pomoč je že v trenutno veljavni ureditvi občutno nižja od osnovnih življenjskih stroškov, kar pomeni, da se s tem zneskom skoraj ne da preživeti oziroma gre za golo životarjenje. Nižanje socialnih transferjev težave ne bo rešilo, saj bo ogromno družin pahnjenih v še večjo revščino, kar pomeni še večjo socialno izključenost in posledično še težjo zaposljivost. Če so sredstva posameznika, ki si preživljanje zagotavlja z delom, tako nizka, je treba razmisliti o rešitvi na področju plačila za delo. Z dodatkom za delovno aktivnost dobivajo denarno socialno pomoč tudi družine, v katerih so starši zaposleni, pa si zaradi nizkih dohodkov iz dela osnovnega preživetja ne morejo zagotoviti. Predvsem one bodo z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost prikrajšane.
Več v reviji Zarja Jana št. 37, 10.9.2019
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
