Revija Zarja

V jamah živijo netopirji, ki prenašajo bakterije in viruse. Ti lahko ljudem škodujejo, vendar pa je tveganje za okužbo vseeno zelo majhno. Zato je priporočljivo, da se tisti, ki ne poznajo pravilnega ravnanja z netopirji, tem živalim izogibajo. 

Virus lyssa se lahko prenese na človeka s slino okuženih netopirjev, ko ta pride v stik s sluznično membrano na poškodovani koži, ali pa z ugrizom netopirja. Okužba povzroča bolezen, ki je zelo podobna steklini in je lahko za človeka usodna.

Histoplazmoza je zelo redka okužba pljuč. Okuženi so lahko netopirji, psi, mačke, živina, konji, podgane in druge živali. Okužene živali s svojimi izločki sproščajo te organizme v okolje. Ljudje, ki imajo stike z netopirji, se morajo izogibati prahu v okolju, ki je verjetno kontaminirano. Histoplazmoza sicer v 90 odstotkih ne povzroča nobenih težav. Kadar pa je imunski sistem oslabljen, lahko nastane vnetje pljuč; če se virus razširi po telesu, lahko povzroči tudi življenjsko nevarne bolezni.

Leptospiroza je bakterijska bolezen, ki se prenaša z urinom okuženih živali. Običajno so to glodavci in živina, lahko pa tudi netopirji. Leptospirozo dobijo večinoma tisti, ki so izpostavljeni okužbi med svojim delom. Preprečiti je treba, da bi urin netopirjev prišel na poškodovano kožo. Tudi za leptospirozo velja, da lahko povzroči manjše ali večje težave. Mnogo okuženih dobi vročino, glavobol in bolečine v mišicah. Pojavijo se lahko slabost, bruhanje, krvave oči. Če bolnika ne zdravijo, lahko nastanejo zapleti, ki so (vendar zelo redko) tudi smrtni. Bolezen navadno traja od tri dni do tri tedne. Če bolnik ni zdravljen, je okrevanje zelo dolgo.

Možna je okužba s salmonelo, ki je lahko v iztrebkih netopirjev.

Spletna revija Live Science pravi, da so med prenašalci živalskih bolezni (zoonoz) netopirji na prav posebnem mestu. Ti leteči sesalci so lahko rezervoar več kot 60 vrst virusov, ki lahko okužijo človeka. Nedavna raziskava (na Colorado State University) je pokazala, da lahko gostijo več virusov kot katerikoli glodalec.

Poleg že omenjenih okužb lahko prenašajo viruse, ki so povezani s sarsom (sindrom akutne bolezni dihal). Raziskovalci so ugotovili tudi, da so verjetno originalni gostitelji nevarnih virusov, kot sta ebola in nipah. Slednji je razširjen v Maleziji, Singapurju, Bangladešu in Indiji. Povzroča vročino, glavobol, omotičnost, zmedenost, sledi lahko koma (že v 24 do 48 urah), vnetje možganov, ki je lahko usodno. Povzroča tudi težave v dihalih. Znanstveniki se sprašujejo: ali so netapirji s svojo sposobnostjo za prenašanje zoonotskih virusov nekaj posebnega? Primerjali so jih z glodavci in ugotovili, da so dejansko zmogljivejši prenašalci patogenov.

Jamsko bolezen ali speleonozo povzroča okužba z glivico Histoplazmo capsulatum. Glivica je razširjena po skoraj vsem svetu, rada pa ima vlažna tla, kjer se hrani z izločki netopirjev in ptičev. Povzroča bolezni pljuč. Prenaša se z vsakim posegom v okužena tla, tudi samo s hojo, predvsem pa s kopanjem. Jame so znane po tem, da so domovanja teh mikroorganizmov. Okužba z njimi je čedalje pogostejša, statistika pravi, da jame po vsem svetu na leto obišče in v njih raziskuje več kot dva milijona ljudi. Prenos bolezni s človeka na človeka ni mogoč. Okuženi pa so lahko tudi psi in mačke. Večina okuženih ljudi nima nobenih zdravstvenih težav. Manj odporni imajo podobne znake kot pri gripi: vročino, kašelj, izredno utrujenost, mrzlico, bolečine po telesu ali v prsih. Ti znaki se običajno pojavijo od tri do 17 dni potem, ko je človek vdihnil okuženi zrak. Tisti pa, ki imajo zelo oslabljen imunski sistem, lahko huje zbolijo: bolezen se namreč razširi iz pljuč v druge dele telesa kot na primer v možgane, kar lahko povzroči smrt. Zdravljenje bolnikov z resnejšo obliko bolezni lahko traja nekaj mesecev pa vse do treh let. A jame niso samo polne nevarnosti, so tudi kraj miru in – zdravljenja. 

Več v Zarji št. 29, 17. 7. 2018.