foto: Jani Ugrin

Z zmagovalno pesmijo ste ganili Slovenijo. Ste pričakovali takšen razplet?

Ne, nisem. Letos je bilo zelo veliko dobrih pesmi, prav tako dobrih izvajalcev, izkušenejših od mene, zato mi ta zmaga pomeni še več. Sicer sem v skladbo zelo verjela že od začetka, vživela sem se v vsako besedo, ki sem jo zapela, in zato so mi ljudje verjeli. Odziv je bil presenetljivo dober, česar seveda nisem pričakovala, zato sem še toliko bolj vesela.

Kaj pa je vas življenje naučilo doslej?

Nanj skušam gledati čim bolj optimistično, čeprav se vsi zavedamo, da to ni vedno mogoče. So trenutki, ko bi človek najraje obupal nad vsem, ampak doslej sem se naučila, da so v življenju le dobre izkušnje in pa tiste, od katerih se največ naučiš; slabih ni. Ob vsaki stvari, ki te potre in potisne ob tla, se moraš znati pobrati in iti z dvignjeno glavo naprej.  Najpomembnejše pa je, da imaš ob sebi ljudi, ki te podpirajo in krepijo, da verjameš vase ter vztrajaš ne glede na vse ovire.

»Drug drugega v oči poglejmo, ker lahko nas jutri več ne bo,« poje vaša pesem. Ali tudi sami kdaj razmišljate o minljivosti?

Velikokrat. In vse več bi nas moralo razmišljati o tem, saj se dandanes ljudje premalo zavedamo minljivosti, premalo uživamo v danem trenutku in nismo srečni ob vsem, kar imamo. Bolj hvaležni bi morali biti za življenje, ki ga živimo.

Več v Zarji št. 9, 1. 3. 2016