Družina je večna, hokej pa ne
Z Anžetom Kopitarjem, slovenskim hokejskim draguljem smo se nazadnje srečali pred sedmimi leti. Od takrat si je ne samo nadel poročni prstan, pravzaprav tetovažo »Ines«, temveč postal tudi očka.

Pred sedmimi leti ste izrazili dve želji: postati prvak lige NHL in s slovensko reprezentanco nastopiti na olimpijskih igrah. Oboje se vam je uresničilo!
Niti v tistih najbolj drznih sanjah si nisem predstavljal, da bi se lahko vse to skupaj zgodilo tako hitro. Definitivno pa sem na vse zelo ponosen in imam na doseženo zelo lepe spomine. Ni pa to samo moja zasluga, temveč rezultat dela celotne ekipe, tako tiste v Los Angelesu kot vse slovenske reprezentance.
Anže Kopitar, slovenski čudež v svetovnem hokeju, smo takrat zapisali. Dozdeva se nam, da takega ne bomo več imeli, čeprav bi si ga nadvse želeli. Menda smo lahko zaskrbljeni za hokejski podmladek?
Prav veliko informacij glede tega nimam. Mislim, da smo z uspehi reprezentance in morda s pomočjo moje prepoznavnosti nekako upali, da se bomo tem težavam izognili. Da bo to vse skupaj malo pomagalo, da se krivulja dvigne. Res pa je, da je na koncu največ odvisno od financ. Vsi pa vemo, da stanje v Sloveniji ni ravno rožnato. Starši otroke raje pošiljajo k nogometu ali košarki, ker ni toliko stroškov z opremo.
Je hokej drag šport?
Ja, seveda. Sploh v otroštvu, ko otrok raste, moraš opremo zamenjati vsake dve leti, v najboljšem primeru vsake tri. Oprema znese od 2000 do 2500 evrov. Definitivno ni poceni. Potem pa prištejte še vse prevoze in treninge, kar nabere se. Lažje je verjetno kupiti teniske ali kopačke ter žogo. Tudi od tega je odvisno, kako se hokej pri nas razvija.
Več v Zarji št. 11, ki je izšla 1. 9. 2015
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se