shutterstock

Včeraj sem ti poslal paket,

stvari, ki si jih želela.

Trojne SMB-najlonke s črto

in kvinto, da si boš zapela.

Lačni Franz – Naša Lidija je pri vojakih

Odkar je Lačni Franz v ponarodeli popevčici vojakinji Lidiji v Kikindo pošiljal paket dobrot, so minila že skoraj štiri desetletja, in od takrat se je, ugotavljamo, vsebina paketa temeljito spremenila, lidije pa tudi. Tokratna Lidija, Glavina, ni v vojski, bila je, le slabi dve leti, šefica SDH, potem pa jo je nova metla ven pometla, a ker je to bodisi zelo prijazna ali pa zelo prestrašena metla – ki noče, da bi jo odhajajoča Lidija tožila zaradi prelomljene pogodbe ali, še hujše, začela vleči okostnjake iz omar –, je trdoto prisilnega slovesa zelo omehčala z darilnim paketom: Glavina, domnevno Cerarjev kader, ki že od letošnjega aprila ni več predsednica uprave SDH, ostaja tam še eno leto zaposlena z enako plačo, menda 11.000 evrov bruto, torej 132 tisoč na leto, službenim audijem in seveda službenim telefonom. V pisarno pa ji ni treba hoditi, so ji prišepnili, naj se raje kje drugje druži s svojim telefonom, audijem in denarjem.

Vas kaj podobnega ne bo nikoli doletelo in vam tega pravzaprav ni treba vedeti, ampak vseeno: temu se reče »golden handshake«, zlati stisk roke, ko človeku, praviloma vodilnemu uslužbencu, osladiš odpust z zelo širokogrudno odpravnino. Draga naša Lidija je torej draga v več kot enem smislu, kar je hudo razkurilo Slovence, ki pa niso pomislili, da smo se Lidije pravzaprav še poceni znebili – še bistveno bolj zlat je bil poslovilni stisk roke Marjanu Kramarju ob odhodu iz NLB, ki jo je vodil štiri leta, 2004–2007, ob slovesu pa mu je po pogodbi pripadla nagrada milijon evrov bruto. Kar je tako hudo razburilo narod, da je država v želji, da potolaži besno ljudstvo – in potem, ko Kramar ni hotel slišati ne tako subtilnih namigov, naj se denarju sam odpove –, nagrado tako visoko obdavčila, da je prejemniku ostalo le še okrog 50.000 evrov. Kar pravzaprav tudi ni malo, razen seveda, če si računal na precej več. Kramar je tožil Ministrstvo za finance in zadevo gnal z instance na instanco, dokler ni leta 2013 ustavno sodišče, ta veliki prijatelj in rešitelj zaslužnih slovenskih mož, razsodilo, da je obdavčitev neustavna. In je tako nekdanji bančnik skupaj z obrestmi nazadnje dobil, so izračunali, 1,3 milijona evrov.

Jeziti se na vse naše marjane in lidije se zdi malce hinavsko – mar vi takih zlatih paketkov ne bi vzeli, če bi vam jih ponudili? Bolj učinkovito bi bilo stresti iz hlač vse tiste, ki jim pogodbe s takimi darilci dajejo. Ker so v državnih službah in se ne igrajo s svojim denarjem. In morda mimogrede povprašati po zdravju še nadzorni svet NLB, ki je upravi banke, kjer so doslej imeli plače »do 200.000 evrov bruto« plačilo podvojil, novi bruto zneski so od 340.000 do 420.000 na leto. Ker so želeli »zagotoviti stabilno in motivirano upravo«, pa zato, to je bil tudi eden od argumentov, da jim užaljeni podplačani menedžerji ne bi pobrisali kam drugam. Če pri dvesto tisočakih na leto niso dovolj motivirani, bi bilo morda bolje pustiti, da podmotivirani odidejo? In jih ob slovesu uglašeno pospremiti s kitico Naše Lidije, ki smo jo ustrezno popravili in prilagodili novim časom:

Včeraj sem ti poslal paket,

vse, kar sva se zmenila,

132 jurjev žepnine,

pa audi, da ga boš vozila.