Doktor Alojz Ihan je bil v prvih zdravniških vrstah, obolelih za gripo. »Glejte, gre za povsem navadno gripo, takšno, kot se je vsa zadnja leta in desetletja nismo pretirano bali. Ta je drugačna le zato, ker bo v tej sezoni poleg siceršnje desetine ljudi, ki zbolijo za sezonsko, dodatno zbolelo še dva do trikrat več ljudi za pandemsko gripo – zato je na srečo pri izogibanju težko računati. To je pomembno za ljudi, ki si zaradi slabega zdravstvenega stanja težko privoščijo še dodatno obremenitev, ki jo prinese gripa. Sicer pa – gripa pač. Kdor si je ne želi, naj se cepi, kogar ne moti, pa jo bo precej verjetno imel priložnost srečati, razen če odpotuje v južne kraje.«

- Vi se proti pandemski gripi torej niste cepili?

Cepil sem se proti sezonski gripi. Pandemska me je ujela dva dni prej, preden sem prišel na vrsto za cepljenje. Sicer je šlo samo za dvodnevno vročino z okoli 38 stopinj Celzija brez kašlja ali cedenja iz nosu, a sem si kljub blagosti simptomov vzel vzorec iz nosu in si v »hiši« – na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo torej – dal tipizirati virus. In je bil virus pandemske gripe, kar pomeni, da sem bil »naravno« cepljen. Zato se potem nisem šel cepit, ker bi bilo nesmiselno. Bi si pa seveda raje prihranil gripo, čeprav samo dvodnevno, s cepljenjem, pa mi ni bilo dano – zaradi vrst pač.
- Kako ste si pomagali pri okrevanju?

Gripa je pri meni potekala po res idealnem scenariju brez bolečin, kašlja in celo brez glavobola, zato sem jo preležal zavit v odejo, da me je lepo grelo, in pil sem veliko toplega čaja z vitamini. Če bi se mi vročina dvignila proti 39 stopinj Celzija, bi vzel kako tableto, ampak ni bilo treba. 
- Preventivno cepljenje je, pravite, še vedno boljša možnost. Razložite nam, zakaj.
Imunski sistem sestavljajo imunske celice, ki znajo učinkovito prepoznavati in uničevati bolezenske mikrobe, ki vdrejo v organizem. Tako nas imunski sistem zaščiti pred okužbami. Pri napadu okužbe imamo dve liniji imunskih celic: prva je »naravna imunost«, ki se sproži takoj ob okužbi. Pri tem imunske celice požirajo napadalce in izločajo vnetne snovi, ki povzročajo vnetje, vročino, pa tudi slabo počutje, katerega namen je, da med boleznijo iščemo zavetje, zaščito. Druga linija imunskih celic je učinkovitejša, vendar potrebuje teden ali dva, da se »nauči« izdelovati protitelesa, »smrtonosna orožja« proti bolezenskim mikrobom. Zato okužbe večinoma trajajo do polne proizvodnje protiteles – to je teden ali dva, ko ozdravimo. Če pa s cepljenjem imunski sistem že pred okužbo »seznanimo« z nekim bolezenskim mikrobom, je ob nastanku prave okužbe že takoj pripravljena druga, močnejša linija obrambe in se znaki bolezni sploh ne pojavijo.

Več v Jani št. 46, 17.11.2009