Shutterstock

Vsak božič samo v Evropi porabimo toliko kilometrov zavijalnega papirja, da bi lahko z njim devetkrat ovili planet. Večina ga konča v smeteh.
Pa recimo, da bomo letos darila zavili čisto drugače. V kose odpadnih tkanin. Gotovo imamo v omarah kose blaga, ki so ostali od šiviljskih projektov, ali stare pisane obleke, ki jih ne nosimo več. Ali nemara celo bombažne otroške plenice, ki jih lahko porišemo z barvami za tekstil.

Da so cule moderne, priča tudi podatek, da sta kuharica Ksenija Krajšek Mohorčič iz znane gostilne Mohorčič v Rodiku in oblikovalka Danijela Grgič svoje potice v kozarcu iz serije Daru:jem zavili prav v cule in za projekt celo prejeli nagrado na lanskem ljubljanskem mesecu oblikovanja. Platnena krpa se je spremenila v zavijalni papir in hkrati v prt za pogostitev ali prtiček za brisanje rok. Danijela Grgič pa navdiha ni iskala le v slovenskih culah, temveč tudi v japonski obliki zavijanja furošiki. »Že nekaj časa spremljam japonsko kulturo in tako sem na spletu našla tudi furošiki. Tehnika me je navdušila,« je dejala oblikovalka, ki tudi sicer, če se le da, darila zavija v blago, ker je predana recikliranju: »Pri nas je nekaj zavito v blago v smislu cule na palici, na Japonskem pa je to pravi postopek. Na koncu je blago, v katero je zavito darilo, skoraj tako pomembno kakor darilo.«
Danijela pri zavijanju daril uporablja različno blago, od rjuh, platna za kuhinjske krpe do tkanine tetra. »Čudovita je tudi svila. Za projekt Daru:jem pa sem uporabila laneno blago, tako da so cule lahko tudi predpasniki ali prti.«

Japonci so seveda zavijanje v blago dodelali do potankosti. A je tehnika tako stara kakor naše cule. Beseda furošiki pomeni »širjenje kopeli« in je poimenovala cule, s katerimi so v javna kopališča nosili čista oblačila in kopalne pripomočke. Sčasoma so jih začeli uporabljati tudi za prenašanje trgovskega blaga in nazadnje za zavijanje daril. Ta oblika zavijanja in nošnje je po drugi svetovni vojni zaradi razmaha plastičnih vrečk sicer malce zatonila v pozabo, a so jo v zadnjih letih obudili, predvsem zaradi ekološke razsežnosti takšnega zavijanja, saj blago lahko uporabimo vedno znova.

Več v Zarji št. 47, 22.11.2016