Boris Fras, predsednik Združenja ekoloških kmetov Slovenije o tem, zakaj je ekološka hrana tako draga in kako lahko to pomagamo spremeniti sami.

Pri nas je le okoli dva tisoč ekoloških kmetij. Zakaj se jih več ne ukvarja s pridelavo ekološke hrane?
Dva tisoč sto jih je, več kot tisoč jih je v naši Zvezi združenj ekoloških kmetov Slovenije. Od države ne dobimo nič, smo neodvisni. Število je primerljivo z našimi razvitejšimi sosedi, toda problem tiči drugje: žal gre devetdeset odstotkov ekoloških subvencij v ekološko živinorejo. Kupci ekološke hrane pa se ne spogledujejo zelo z ekološkim mesom, želijo si sadja, zelenjave in vrtnin, ki jih pri nas primanjkuje. Kmetijska politika bi morala spodbujati kmete, da bi bili usmerjeni v poljedelstvo in vrtnarstvo.

Je v živinoreji več denarja?
Na hribovitih kmetijah z nekaj kravami ni nič več denarja, temveč je težko življenje. Tudi ovčarjem s Tolminskega in iz Gorenjske, ki delajo skuto in sir, ni lahko. A imamo tudi lovce na subvencije. Imamo napačno politiko, z nobenim ministrom ne pridemo skupaj! Kmetijstvo bi morali promovirati kot nekaj, kar je dobro za mesto, tako pa se v »bitki« ruralnega proti urbanemu ves čas kreše – pa vendar živimo eni od drugega in eni z drugimi: če ne pridem v mesto, ne morete kupiti izdelka in jaz ga ne morem prodati.
V mestih še dobimo ekološko pridelano hrano na tržnicah, v manjših krajih je pa težje.

Res je, toda stvari se spreminjajo, tudi v manjših krajih se počasi razvijajo ekološke tržnice. Škoda je, da se organizatorji ne posvetujejo z nami, saj en ekološki kmet še ne prinese ekološke tržnice! Letos sem bil na študijskem potovanju v Franciji in tam so meščani začeli jemati kmetijstvo v svoje roke: oni dajo kmetom v najem zemljo, da jo obdelujejo, in kupcem, recimo dvajsetim naročnikom, pripravijo tedensko količino ekološke hrane. Kmetje lahko preživijo, kupci so zadovoljni! Tako bi se dalo ustaviti pošastni stampedo uničevanja krajine s plantažami – tudi pri nas!
Zakaj je ekološko pridelana hrana tako zelo draga? Tarnajo kmetje in tarnamo kupci!

Na ljubljanski tržnici je tako, da je v visoki sezoni ekološka hrana, recimo plodovke, cenejša kot konvencionalna, ker trg deluje. Ekološko mleko pri kmetu je cenejše kot tisto iz mlekomata, cena žitnih izdelkov pa se čedalje bolj znižuje. Večja ponudba ekološke hrane bo torej zbila cene, zdaj pa je zelenjava res pošastno draga.
Tudi zato kupujemo hrano, s kemičnimi preparati obdelano sadje in zelenjavo, ki takoj zgnije, v trgovskih središčih.
Kmetje smo med seboj slabo organizirani, majhni smo, veliko politične modrosti bo potrebne, da bomo prodrli v trgovska središča. Toda nekateri ekološki izdelki so že v velikih trgovskih središčih – in ta hrana je draga. Vendar ni tako zaradi kmeta in ne zaradi trgovine, temveč so za to krivi dobavitelji, polni vseh zvijač, ki marži dodajo tudi do osemdeset ali sto odstotkov več! Sprejeti moramo do kmetov prijaznejšo zakonodajo in ukrepe, pa bo kupovanje prijaznejše tudi za kupce.

Več v Jani št.15, 13.4.2010