Čakal sem na božje znake
Francesco Lorenzi – rocker, ki je srečal Jezusa

Zelo mlad je segel po zvezdah, s svojo punk rock skupino je deset let potoval po svetu, za njimi je več kot 300 koncertov, in čeprav je živel svoje sanje, ni bil srečen. »Včasih me je dušilo, kot da bi se utapljal. Počutil sem se zaklenjenega v kletki, iz katere sem le nemočno opazoval svet, ne da bi ga mogel spremeniti.« To ni bilo zaradi mamil, ta ga nikoli niso zanimala. Se je pa obdajal z dekleti. S številnimi dekleti. V knjigi Sončna cesta, ki je prevedena v osem jezikov, zdaj jo lahko beremo tudi v slovenščini, je popisal pot osebne preobrazbe. Na njej je srečal Jezusa in se na novo rodil – kot kristjan in kot glasbenik.
Francesco je na težavno pot preobrazbe pritegnil tudi svoje tri prijatelje, člane skupine The Sun. Še posebej težko je bilo za Rickyja, ki je postal alkoholik. Francesco mu je stal ob strani in s pomočjo psihoterapije in molitve mu je uspelo. Kadar je Ricky začutil potrebo po pijači, sta odšla v kapelo molit. Že šest let ni zaužil alkohola.
Glasbeni svet pa ne odpušča in mnogo oboževalcev jim po novi, svetli poti ni sledilo. Niso se imenovali več skupina Sonce, ki žre ure, temveč zgolj Sonce. Niso več peli v angleščini, temveč v svojem maternem jeziku – italijanščini. Danes so znova uspešni, izdali so tri albume, na tisoče ljudi spet obiskuje njihove koncerte doma in v tujini. V Italiji njihovi glasbi pravijo bela glasba, pozitiven rock. Posluša jih tudi papež Frančišek, v Sloveniji pa so pred kratkim zaigrali na srečanju mladih v Stični.
Se vam je velik uspeh zgodil prehitro?
Morda. Ko sem šel na turnejo s tako velikim bandom, kot je The Offspring, sem bil star 18 let. Da vse to preneseš in ob tem živiš dobro pri tako rosnih letih, je zelo težko. Pri veliko zelo uspešnih mladih glasbenikih opažam, da pri tem običajno izgubijo sebe. Bolje je, da se uspeh zgodi kot počasen sprehod, korak za korakom. To živimo mi zdaj. In smo veliko bolj zadovoljni. Veliko mladih, ne samo uspešnih glasbenikov, čuti danes praznino – živimo v družbi, ki nam ponuja vse, veliko vsega imamo na izbiro, res preveč stvari nam je na voljo, da izbiramo med njimi. Ampak kaj je v resnici pomembno v našem življenju? Tisto, česar ne moremo kupiti in se dotakniti – ljubezen, prijateljstvo, bratstvo, družina. Ta občutja so središče našega življenja, a večina izgublja zavedanje o njihovi pomembnosti.
Prva stopnica na poti do vaše preobrazbe je bila, ko ste si odrezali lase. Simbolično dejanje.
Tako je. Vendar takrat, ko sem si to naredil, nisem razumel, kako globoko bo to spreminjanje. Začela se je moja dolga pot …
Zelo ste bili znani in zaželeni. Opravili ste več kot 25.000 intervjujev – kako se današnji intervjuji razlikujejo od tistih prej?
Zdaj govorim o stvareh, ki so zares pomembne v mojem življenju, poprej pa smo govorili o smešnih, butastih stvareh. Odgovarjali smo na primer na vprašanja, kot so, koliko deklet je spalo v naših posteljah, ali imate raje Španke ali Italijanke. Morda so to res zabavna vprašanja, vendar niso pomembna, so nebistvena, mi pa v življenju potrebujemo vsebino.
Kako lahko Bog oziroma vera vanj spremeni rockerja?
Zelo preprosto je.
Več v Zarji, št. 39, 27. 9. 2016
Še glasbeni utrinek s predstavitve knjige Sončna cesta v Ljubljani.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
