Iztok Dimc

Na visoki Trnovski planoti življenje še danes teče precej drugače kot v dolini. Tudi sezona gojenja zelenjave in zelišč se spomladi zaradi hladnejšega podnebja zanje začne precej pozneje. »Skozi leta smo opazili, da se narava zelo spreminja in s tem tudi pridelava in gojenje zelišč in zelenjave. Nekatera zelišča nam ne uspevajo prav dobro, nekatera pa vsako leto pozebejo in jih potem znova sadimo. Na domači njivi sezono začnemo v maju ali juniju, to je odvisno od zime, traja pa vse do oktobra,« pojasnjuje njihova hči Martina Gorjan Sulič.

Bob poberejo že konec avgusta

Na svoji ekološki kmetiji zase – in ne več za gostinsko ponudbo – Gorjanovi poleg druge zelenjave pridelujejo bob, okusno stročnico, ki so jo nekdaj po slovenskih krajih veliko gojili. »Sprva smo posadili semena boba, ki nam jih je prinesel družinski prijatelj z juga Italije. Vsako leto smo nato prihranili nekaj semen za prihodnje leto. Domačo njivo že jeseni preorjemo, spomladi jo pognojimo ekološko, z organski gnojili, in nato v maju ali juniju, to je odvisno od dolžine zime, posadimo bob. Med rastjo so stroki boba zelene barve, ko pa dozorevajo, postanejo rjavkasti. Drugače od fižola so stroki zelo mesnati in debeli. Včasih sta v enem stroku samo dve zrni boba ali celo samo eno. Ko so stroki rjavi, je bob dozorel. Konec avgusta poberemo vsega naenkrat, nato ga oluščimo in zrnje posušimo ali ga zamrznemo – kuhano ali sveže.«

Bob med rastjo, kot opažajo glede na dolgoletne izkušnje, ne potrebuje posebne nege. »V sušnih obdobjih ga poleti zalivamo. Pognojimo ga s koprivno prevrelko, ki pomaga, da so rastline močnejše, obenem učinkuje proti škodljivcem.«

Vendar tudi podnebne razmere na Trnovski planoti niso več ugodne za pridelavo boba: »Prva leta nam je bob ob taki vzgoji zelo lepo uspeval. V tistih letih smo ga posadili v maju, pobirali pa septembra ali oktobra. Zdaj ga poberemo že v avgustu, ker zaradi visokih poletnih temperatur prej dozori. Zadnja leta so namreč poletja tudi na naši nadmorski višini 965 metrov vse toplejša in to bobu ne ustreza več. Žal smo v zadnjih letih opazili, da je imel bob stroke zelo velike, a pogosto prazne. Poskusili smo tudi z raznimi domačimi sortami, a se je zgodba ponavljala. Zdaj ga zato sadimo res zelo malo, kakšno leto pa sploh ne. Pri pridelavi boba vztrajamo, ker je zelo pomemben v prehrani Parkinsonovega bolnika, saj vsebuje veliko dopamina – torej bolj kot dodatek v prehrani za očeta, ki je zbolel za to boleznijo.«

Skrivnosti dobre priprave boba

Kako bob najbolje pripravimo za uživanje? Mlade stroke boba olupimo in zrnje boba lahko pojemo tudi surovo. S kuhanjem namreč v njem uničimo veliko hranilnih snovi. Za jedi bob običajno skuhamo, pospravimo v manjše vrečke in nato zamrznemo za pripravo juh, kremnih omak za dodatek mesu in podobno. Posušen bob pa moramo zvečer namočiti v vodo, da jih lahko naslednji dan uporabimo za kuhanje.

Več v Zarji št. 35, 29.8.2017