Že dobra štiri desetletja po biološko-dinamičnih načelih gospodari na kmetiji Thorshojgaard na severu danskega otoka Zealand, na kateri si prizadeva za ohranitev avtohtone pasme rdečega goveda (obstaja le še 200 glav te pasme, od tega jih je 45 na njegovem posestvu) in narave nasploh. Niels Stokholm pa je tudi glavni junak danskega celovečernega dokumentarca Good things await (Dobre stvari čakajo), ki ga je nagradila žirija berlinskega filmskega festivala in je glas o njem ponesel po svetu.

S pomočjo Zavoda za razvoj waldorfskih šol in vrtcev, ki je Nielsa Stokholma in njegovo ženo Rito Hansen znova povabil v Slovenijo, smo si lahko dokumentarni film ogledali tudi pri nas, kleni danski biodinamik, ki kljub osmim križem še vedno predava po svetu, pa si je po celodnevni delavnici vzel čas še za pogovor za Zarjo.

Graditelj mostov. Svet je Nielsa Stokholma poznal že pred filmom, saj je bil vrhunski strokovnjak za gradnjo mostov. V mladih letih jih je gradil po vsem svetu, spoznal številne kulture in ljudi, živel med njimi na različnih koncih zemeljske oble, tudi sredi džungle, v delti reke Misisipi in na ameriškem Divjem zahodu. Spoznanja, s katerimi so ga ta srečanja obogatila, so skupaj z zrelimi leti prinesla drugačen pogled na svet. Ni mu več zadostovalo, da gradi mostove, je v tem najboljši in posreduje znanje mlajšim, za človeštvo je želel narediti še kaj več. Pripoveduje, da je v njem vedno tičala velika želja po znanju in ga gnala naprej. Odraščal je na vasi na jugu Danske, v bližini meje z Nemčijo, v nezdravem okolju, kot pravi sam. »Skoraj vsaka kmetija je bila zaznamovana z obema svetovnima vojnama, na tem območju so potekali hudi boji z Nemci, zemlja je bila prepojena s krvjo. Gospodarji in sinovi so ali padli na bojiščih po Evropi ali preživeli, ko so drugim jemali življenje. S študijem na Tehnični univerzi sem se odtrgal od tega okolja, postal sem raziskovalec, znanstvenik, predavatelj, prizadeval sem si za čim več znanja, tudi o najmanjših podrobnostih gradnje mostovnih konstrukcij. Pri štiridesetih pa mi to ni bilo več dovolj.  Ker sem se začel v mladosti s posredovanjem staršev spoznavati z deli Rudolfa Steinerja in jih študirati, sem imel po dvajsetih letih poglobljenega prebiranja njegovih predavanj dober vpogled v nov način kmetovanja, ki ga je predstavil za pomoč človeštvu – biodinamiko. Začutil sem, da je pomembneje, da s takim kmetovanjem preprečim katastrofo v kmetijstvu, kot pa da zgradim še en most.« Niels Stokholm se je tako pri 42 letih poslovil od kariere znanstvenika, od raziskovalnih projektov na univerzi in slovesa svetovno znanega graditelja mostov ter postal kmet.

Preberite še ...

· Dom

Požar doma: preverite, kako ukrepati

Kmetovanje z zavedanjem in ljubeznijo. S privarčevanim denarjem je kupil kmetijo, vendar je čez nekaj let ugotovil, da ga pri biodinamičnem kmetovanju omejujejo zakoni ekonomije. Kmetijo je prepustil skladu in jo odtlej naprej le vodi, saj tako ni podložen pridobitniškim principom, ampak neobremenjeno dela v skladu z načeli biološko-dinamičnega gospodarjenja. Kljub temu ali ravno zato s pridelki in mesom oskrbuje nekaj danskih najprestižnejših restavracij na svetu, med njimi sta Noma in Julian.

Več v Zarji št. 20, 17. 5. 2016

Galerija