Bi dvakrat več z enake površine?
To leto smo se odločili povečati delež svoje oskrbe. Ob hiši je do zdaj bil gartlc velikosti kakšnih 50 kvadratnih metrov, zdaj pa bomo preorali še del zelenice in ga razširili za kakšnih 30 metrov. Vseeno je to še vedno daleč od tega, kar bi si želeli, zato premišljujem, kaj je najbolj smotrno gojiti na takšnem vrtu, da ga čim bolj izkoristimo. Petra z družino
Vrtovi so navadno omejeni, in četudi boste za boljšo samooskrbo še malo odškrnili od zelenice, ne bo nikoli dovolj prostora za vse želje.
Predno razmišljate o širitvi, dragem vlaganju, najemu novega zemljišča ... razmislite o drugih spremembah, s katerimi lahko že v tej sezoni z enake površine dobite bistveno več. Bo obljuba, da lahko pridelate dvakrat več kot ste lani, dovolj mamljiva, da preberete (in preizkusite) naslednje nasvete? Videli boste, da to ni obljuba brez pokritja.
Kaj boste zares uporabili?
Oglejte si stanje v skrinji, shrambi, v zasipnicah. Čemu pridelati radiča za celo ulico, če ta na koncu konča na kompostu? Zakaj bi pridelali toliko krompirja, da ste zdaj pred odločitvijo, ali naj se raje zastrupljate s kalečimi krompirji ali s kemikalijami, s katerimi boste preprečevali kalitev? Koliko vloženih kozarcev ostane neporabljenih? Čemu eksotični recepti, če nihče v hiši ne poseže po marmeladi iz olupkov lubenice ali čatniju iz zelenih paradižnikov? Zakaj se sploh trudimo, da vse to pridelamo, če na koncu pristane na kompostu ali v smetnjaku? Verjemite mi, da se vsaj 20–30 % prihranka pri delu, vlaganju in tudi pri uporabi vrta prihrani s tem, da dobro ocenimo, kaj in koliko tega bomo zares porabili.
Koliko bomo zares pridelali?
Če delate zapiske, lahko tudi sami preverite, koliko z zasejanih površin zares poberete. Če vam polovico sladke koruze pojejo ptiči, to pomeni, da bi ob uporabi mreže lahko pridelali dvakrat več ali da bi za enako količino porabili dvakrat manj prostora. Vam je polovica brokolija prehitro zacvetela? So kolerabice prehitro olesenele in počile? Je vsaka tretja redkvica naredila gomoljček? Korenček je pojedel voluhar? Srna dvakrat popasla blitvo ... Vsak vrt ima svojo davkarijo v ptičih, voluharjih, zajcih, srnah ali samooskrbnih sprehajalcev z vrečkami. Drugi del davka pobere napačna izbira sort ali napačni trenutek setve. Karkoli od tega izboljšate, boste na koncu uživali v boljšem in večjem pridelku.
Pripravljeni na obrambo?
Odvisno od tega, kdo vam dela največ škode, izberite ustrezno zaščito. Ker se nam z voluharjem ni uspelo zmeniti, smo najbolj občutljivo zelenjavo začeli gojiti na visokih gredah, ki ima od spodaj mrežico proti voluharju. Teoretično gledano zdaj zasejem dvakrat manj pastinaka in korenčka, poberem pa veliko več kot prej. Lani, ko smo končno nad borovnice postavili mrežico proti ptičem, je ta »čudežno« obrodila trikrat bolj kot prejšnja leta. (Ptiči pa so prišli na svoj račun na nepokritih grmih.) Torej, namesto da razmišljate samo o tem, kaj bi sejali, si raje vzemite čas in premislite, kako boste izbrano zelenjavo obvarovali v fazah rasti, ko je najbolj na udaru. In bo pridelka takoj veliko več.
Do več pridelka z boljšo izbiro sort
Najzgodnejše sorte niso tudi najbolj donosne. Zato se, posebno če imamo manjše vrtove, bolj splača izbirati sorte po donosu. Korenček flaker denimo naredi korene, ki so trikrat debelejši od nantesa. Bolj pozne sorte visokega graha obrodijo večkrat in je skupni donos graha nekajkrat večji od najbolj zgodnjih ... Zasejemo pa ga na enakem prostoru. Če izberemo rozetaste solate, ki jih le obiramo, bomo na koncu z enega mesta pobrali trikrat več zelenih listov, kot če bi odrezali glavico. Enako velja za paradižnike. Tisti veliki (volovsko srce in podobni) so najbolj občutljivi za mrzle noči in od njih ne moremo pričakovati, da bodo zdržali do jeseni. Če bomo sejali češnjevce ali paradižnike z manjšimi plodovi, imajo ti veliko daljšo sezono dozorevanja in od ene rastline lahko poberemo veliko več, kot smo doslej. V priročniku Sveža zelenjava 365 lahko preberete, katere sorte paradižnika, solate, zelja, korenčka in druge zelenjave je dobro izbirati, če želite razširiti svojo samooskrbo in pridelati več v celem letu.
Do več pridelka z boljšo izbiro časa
Ta pomlad se je zelo zgodaj začela in na številnih legah tla niso zmrznjena, kar omogoča, da bolj trpežne rastline že sejemo. V tleh so lahko že semena peteršilja, korenčka, pastinaka, redkvic, graha, boba … čebulček, česen ... Največji razlog za izgubo pridelka je namreč napačni čas setve za nekatere rastline. Prepozno zasejane listnate rastline ali korenovke nam zato namesto glav in korenov v juniju pohitijo v cvet in po nekajmesečni oskrbi na koncu poberemo bore malo. Če redkvice niso v tleh do začetka marca, bo večina ušla v cvet. Podobno velja za številne vrste solate, rukolo, krebuljico ... Tudi brokoli in cvetača morata priti do zaključne faze vegetacije pred najdaljšimi dnevi, sicer bomo namesto strnjenih glavic dobili hitrocvetoče in razmehčane. Enako velja za gomoljni koromač. Če sadike (posejane januarja) ne pridejo v tla do marca, se bodo koromači začeli raztegovati in delati veliko »perja«, namesto da bi naredili kompaktne gomolje. Narave ne moremo prelisičiti. Tu ne pomaga zalivanje in pospeševanje. Raje pravilno ocenimo časovnico, in če smo zamudili vlak za eno rastlino, posejmo to, kar bo dobro delalo.
Do več pridelka z »ruleto«
Če je vreme vse bolj podobno ruleti, se bomo tudi mi morali pripraviti na sodelovanje v »vrtnem kazinoju«. Kljub gledanju zvezd in planetov, kljub satelitom in vsemu znanju je dejstvo, da naši meteorologi pogosto ne zadenejo niti za dan vnaprej. Opazovanje planetov sicer napoveduje, da bomo imeli mrzel maj in zelo suho drugo polovico poletja. (Zelo neposrečena kombinacija.) Kaj bo zares, bomo videli šele, ko bo. In kako si s tem lahko pomagamo?
Če hočemo nekaj potegniti iz vrtnega kazinoja, potem svoje žetone (sadike in semena) postavimo tako, da pokrijemo več možnosti. V praksi je to videti tako, da pogledamo, katere rastline se imajo rade, in sadimo v skupnostih. Lani na primer smo skupaj na eno gredo dali solato, zeleno, por, baziliko in paradižnike. Na drugi gredi smo preflancali sadike blitve, solate in brokolija, vmes pa posejali še nizki fižol. Če bo mraz, bo slabo za paradižnike (tako je tudi bilo in smo jih morali odstraniti), več prostora in svetlobe pa so takoj zagrabili por, zelena, solata ... Če bi bilo zelo suho in toplo, bi to ustrezalo paradižniku, solate pa bi hirale in bi jih verjetno prej pobrali, zelena pa bi se začela debeliti šele od druge polovice poletja.
Enako je bilo na drugi gredi – brokoliju zvezde niso bile naklonjene, zato je že v zgodnji fazi postal hrana za kure, fižol pa je noro dobro obrodil in smo ga pobirali do jeseni. Blitva je zaradi gneče delala malo bolj počasi, na svoje pa je prišla, ko smo konec septembra porezali sosednje fižole. Takrat se je razrasel na polno. Podobno je na gredi z zeljevkami. Če delamo po principu, da imamo na terenu vedno konja, na katerega lahko stavimo, bo na koncu vedno več pridelka, kot če čakamo, da najprej nekaj propade, potem to gredo na novo zasejemo z nečem drugim.
Pripravimo rezervne igralce
Pravijo, da je športno moštvo uspešno toliko, kolikor je dolga klop za rezervne igralce. Trener, ki si med tekmo lahko privošči več zamenjav, zmaga. Na vrtu to pomeni, da v rastlinjaku, topli gredi ali v kakšnem kotičku vrta nenehno pripravljamo tudi sadike, za katere trenutno ni prostora, vendar bo njihov trenutek napočil, ko kakšna rastlina na vrtu omaga, jo sklati toča ali poje voluhar. Takrat na njeno mesto pride sveža sadika, ki je že na pol poti do pridelka. Na ta način hitro zapolnimo vsa prosta mesta in ob tem zelo skrajšamo čas od setve do žetve. Če se kaj zgodi rastlini proti koncu sezone, pogosto niti nimamo možnosti še enkrat začeti iz semena, ker ne bo časa. Pripravljeni »rezervni igralci« so zato zlata vredni.
Podaljšajmo pridelovalno sezono
Najtežji del v življenju vsake rastline je začetek. Rastline so najbolj občutljive, ko so majhne, v sklepni vegetativni fazi pa, namesto da hranila jemljejo, jih celo vračajo tlom, ker same lahko proizvedejo več, kot potrebujejo. Večina ljudi se tega ne zaveda, biodinamiki pa vedo, da je najboljša skrb za tla imeti krepke in samostojne rastline. Za njimi tla ostanejo včasih celo bogatejša z nekaterimi snovmi, kot so bila prej! No, podobno je tudi v življenju. V mladosti potrebujemo veliko podpore in vlaganja svojih staršev in družbe. Ko pa pridemo v zrela leta, potrebujemo vsega manj, sposobni pa smo ustvariti več, kot potrebujemo. Če bi ta faza trajala dlje, bi bila to odlična receptura za obilje.
Povedano na primeru zelenjave je to videti takole. Najprej se tri mesece trudimo, da pridelamo sadike paprike. Ko jih konec maja presadimo na vrt, res ne delujejo obetavno. Šele v juliju se zares začne dogajati in naša paprika nastavi od dva do štiri plodove. Če bodo razmere ustrezne, bo zraslo tudi drugo »nadstropje«, paprika se takrat razveja in nastavi od štiri do osem plodov. Sledi tretje nadstropje, v katerem nastavi 16 plodov. In če je mrzla jesen ne bi ustavila v razvoju – bi oktobra in novembra imeli še enkrat toliko. Na večini slovenskih tal obrodi le prvi in drugi rod paprike. Kdor pobere tretjega, je pridelek podvojil. Komur pa uspe priti do četrtega kroga, je zmagovalec, ker lahko dobi več kot vse, kar je pobral do tedaj. Odločilen je praviloma zadnji mesec.
Podobno velja za številne druge vrtnine in zelišča. Dlje kot preživijo, več dajo od sebe. Pa še poraba hranil se z vsakim krogom zmanjšuje, ker je rastlina bolje ukoreninjena in sposobna potegniti iz tal, kar potrebuje. Tudi listne mase ima veliko in fotosinteza ni več problem. Kaj torej lahko storimo, da podaljšamo sezono pridelave takšnih vrtnin? Najprej, začeti moramo prej in na koncu ustvariti možnosti za podaljševanje. Ena možnost je uporaba neogrevanih rastlinjakov, druga pa so visoke grede, kjer papriko in podobne vrtnine, ki jih želimo pospešiti, lahko že v aprilu presadimo in pokrijemo s toplo gredo. Potem so od konca marca do konca septembra odprte, zaključni mesec pa podaljšamo tako, da jih ponovno pokrijemo.
(Natančne napotke, kako naredimo takšne grede in visoke grede, v katerih ne zmrzuje, si lahko ogledate v priročniku Sveža zelenjava 365 dni, ki ga lahko prelistate na shop.zazdravje.net). Ena možnost je tudi, da nekaj rastlin že v startu posadimo v večje posode in jih v začetku držimo v rastlinjaku ali drugem zaščitenem prostoru, potem glavni del sezone prebijejo zunaj, jeseni pa se vrnejo v zaščiteni prostor.
Ne pridelujmo kilogramov, temveč hranila!
Verjemite, da vašemu telesu ne manjka škrobov in sladkorjev. Ravno nasprotno, tega je navadno preveč. Celice pa so lačne antioksidantov, vitaminov in rudnin. Zato ne morem končati tega teksta, ne da bi še enkrat omenila, da bomo na vrtu pridelali največ z najmanj dela in celo na najslabših tleh – če več prostora namenimo začimbnicam.
Kdor še ne ve: en gram začimbnic da telesu več antioksidantov, kot jih je v pol kilograma zelenjave. Torej: zakaj za vsako ceno pridelati 400 gramov paradižnikov, če z njimi dobimo ravno toliko antioksidantov, kot jih je v enem gramu origana? Zakaj na kvadratnem metru pridelati 5–10 kg zelenih bučk, če bi enako količino antioksidantov dobili iz dveh gramov bazilike? Kdor še ne ve, kaj vse se skriva v začimbnicah in koliko dragocenejše so od najpogosteje gojene zelenjave, naj pokuka v zadnje poglavje Ščepca rešitve.
Kot vidite, je pomanjkanje prostora še najmanjši problem na naših vrtovih.
Ali ste vedeli, da je paprika trajnica? Če vam uspe ustvariti razmere, da ne zmrzne, boste naslednjo sezono začeli z že en meter visokimi olesenelimi paprikami. To zimo smo »prezimili« pet paprik. In čeprav ne delujejo obetavno, so že v februarju začele odganjati nove liste in takoj nastavljati popke.
Zares poberete dva roda dvorodnih malin? Zveni zelo mamljivo kupovati sadike dvorodnih sadnih vrst, vendar v praksi to pomeni, da takrat, ko bi morala biti njihova glavna sezona (jeseni), zaradi dežja in mraza veliko plodov ne dozori ali so mokri in plesnivi. Junijski rod pa je po kakovosti in okusu slabši. Na koncu so tisti z dobrimi starimi enorodnimi malinami na boljšem, ker so se vsaj junija najedli dobrih malin. Če imate dvorodne maline, pripravite oporo, da jih lahko konec septembra pokrijete. Ni jih treba v celoti zapreti. Le na zgornji polovici naredite kapo iz polivinila ali polikarbonatne kritine. Tako bodo opraševalci imeli dostop, maline bodo dobro prezračene, topli suhi zrak, ki se bo zbiral pod kapo, pa bo omogočil, da dozorijo čudoviti sladki plodovi. Vi boste imeli v hipu dvakrat več kot doslej. Enak sistem lahko uporabite pri robidnicah, ki jih povečini oberemo le delno, ker ni možnosti, da bi dozorele do konca.
Objavljeno v reviji Zarja št. 11, 12. 3. 2019.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
