Amela Talić je zelo posebna ženska. Pravi biser. Posrečen skupek čustvenosti, borbenosti, dobrote in inteligence. Če hočemo v resnici razumeti zgodbo o dečku Reneju in reševanju njegove nogice, moramo poznati njegovo mamo. Ona se NE bojuje s slovenskimi zdravniki, ki so se odločili, da je za Reneja najboljše zdravljenje amputacija. Ona NE zameri direktorju ZZZS, ker ni odobril sredstev za operacijo v tujini. O njem, pa tudi o nikomer drugem ni izrekla niti ene same grde besede, celo takrat ne, ko se je že pol Slovenije zgražalo in jezilo zaradi zavrnitve plačila zdravljenja v tujini. Nič ni zamerila tistim, ki jih je motilo, da je njen klic na pomoč preplavil medije in spletne portale, celo tistim ne, ki so nečloveško izjavili: »Naj mu že enkrat odrežejo nogo, da bo mir!« Prepričana je, pravi, da ti ljudje očitno niso bili dovolj dobro obveščeni. V njej ni grenkobe in maščevalnosti, v njej je zgolj neusahljiv optimizem. Je mama, ki se bojuje za bolj zdravo prihodnost svojega otroka. In v tem boju bo vztrajala do zadnjega diha.

»Saj se zavedam, da Renejeva desna noga ne bo nikoli povsem enaka zdravi, in zavedam se, da bo treba prehoditi dolgo pot težkih operativnih posegov, bolečin in dolgotrajnega okrevanja, rednih terapij in na koncu še operacij, s katerimi mu bodo odstranili podporne kovinske ploščice, da bo treba majhnega otroka 'prisiliti' v dolgotrajno mirovanje z velikim podpornim zabojem, v katerem bo nekaj časa spravljena njegova nogica. Zavedam se, da lahko pride do zapletov, da je vprašljivo, kako se bodo celile rane, in da bo uspešnost odvisna od njegovega imunskega sistema, ki ga lahko spodkoplje že navaden prehlad. Težko je predvideti, koliko denarja bomo še potrebovali, in nemogoče je vnaprej napovedati, ali bo morda potreben še kakšen poseg, a nikar ne pričakujte, da bom zaradi vsega tega odnehala. Ne bom! Kadar mi je težko, to našo odločitev, da bomo rešili Renejevo nogico, rada primerjam z odločitvijo ljudi, da si bomo zgradili hišo. Začnemo z nekaj sredstvi, pojma nimamo, koliko denarja bomo še potrebovali, ne moremo predvideti, kakšne težave se bodo pojavile …, a utemeljeno sanjamo o domu in ga gradimo. Korak za korakom. Slovencem je ta miselnost blizu, mar ne? Toliko dobrega je bilo zgrajenega na podoben način. Zakaj ne bi poskusili možnosti, ki se je pod taktirko dr. Paleyja že tolikokrat pokazala za uspešno? Verjamem, da lahko ob pomoči sodobne medicine Renejevo telo samo gradi in dogradi kost, ki mu zdaj manjka. Naj bi se odrekla tej možnosti samo zato, ker ta metoda še ni uveljavljena v Sloveniji? Ne morem. Tega od mene nikar ne pričakujte. Večina staršev me bo razumela,« je povedala Amela.

Preberite še ...

· Pot neustavljiivih

Trajnostna prihodnost je naša skupna odgovornost

Odločitev, da se bo pritožila, ni njeno maščevanje, je poudarila. »Želim si, da se sistemsko uredi financiranje zdravljenja v tujini. Želim si, da se prizna, da gre za uveljavljeno metodo, ne nekakšno črno magijo. Želim si, da se vse to uredi in konča tudi zato, ker bo Rene potreboval slovenske zdravnike, ki sicer svoje delo opravljajo odlično in strokovno.«

Poseg v Milanu je torej že plačan. Dr. Paley je, ko je izvedel, kako poteka zbiranje denarja, znižal ceno s tem, da se je skoraj v celoti odpovedal svojemu zaslužku. Povedal je tudi, da mu je žal, da slovenski zdravniki trdijo, da je metoda nepriznana, in s tem staršem zapirajo pot do ustreznega zdravljenja otroka. Poudaril pa je tudi, da je edini na svetu, ki zna uspešno popraviti gleženj in stopalo, ki bi ju slovenski zdravniki amputirali ter nadomestili s protezo. Operacije, ki sledijo temu prvemu posegu, pa res opravljajo tudi drugi zdravniki (operacija kolena in podaljševanje kosti), vendar pa sam svojega bolnika najraje spremlja vse do popolnega okrevanja.

---

Več preberite v tiskani Jani (št. 20, izid: 20. 5. 2014).

---