Šimen Zupančič/revija Zarja

Neverjetno, s kakšnimi čudeži nas obdaruje narava, smo ugotavljali prejšnji teden, ko smo obiskali šestnajstletne Lariso, Lucijo in Mihaelo Bajec Peca iz Lokve pri Lipici. Nasmejana in simpatična odraščajoča dekleta, tako zelo različna po značaju, a na videz na las podobna, so namreč enojajčne trojčice. Seveda nas je zanimalo, kako je, ko imaš poleg sebe še dve popolnoma enaki dekleti, in naše druženje je postalo zelo zabavna dogodivščina. Dekletom se namreč zdi to, da so trojčice, nekaj povsem normalnega, zato so naša vprašanja in zmeda z imeni pri njih sprožala sprva nekaj zadrege, proti koncu pa salve navihanega smeha.

Dobili smo se v Kopru, v dijaškem in študentskem domu, kjer Lucija in Mihaela že drugo leto obiskujeta umetniško gimnazijo, Larisa pa se jima je na splošni pridružila to šolsko leto. Najprej se je vpisala v sežansko gimnazijo, a ker niso mogle zdržati druga brez druge (in tretje), so se odločile, da tudi na srednji šoli ostanejo skupaj.  Tisto leto, ki sta ga Larisa in mama preživeli sami doma, sta si iz dolgčasa morali nabaviti kar mačka Murija, saj je bil dom brez Lucije in Mihaele tako prazen.

Hočejo biti ves čas skupaj! Dekleta so zelo povezana in hočejo biti ves čas skupaj. Če se po naključju kdaj zgodi, da mora katera kam posebej, se da preživeti, so mi smeje razložile, vendar se zelo hitro začnejo pogrešati in komaj čakajo, da so spet skupaj. Tudi prepirajo se ne veliko, in če se, so kmalu zopet najboljše prijateljice. Je pa bilo obdobje odraščanja verjetno zelo naporno za njihovo mamo, saj so ob družinskih prepirih po navadi vedno potegnile skupaj in nastopile proti njej.

To pa ne pomeni, da jih ne moti, če se jih ves čas obravnava, kot da so popolnoma enake. Lucija je povedala, da jih je to vsako leto bolj motilo in da so se že v prvem razredu osnovne šole uprle mami, ki jih je – verjetno iz popolnoma praktičnih razlogov, oblačila v enaka oblačila. Dosegle so, da jih je oblačila vsaj v različne barve, eno v rumeno, drugo v roza in tretjo v modro. Kako so se zabavale, ko so si zamenjale barve in potem mama na hitro ni točno vedela, katera je katera.

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 11, 15.3.2016