Pečice so muhaste kraljice domačih gospodinjstev, ki se, če jih ne spoznamo, kot je treba, pogosto užaljene zarotijo proti nam ravno v ključnih trenutkih priprave jedi. A kadar jim namenimo dovolj pozornosti in nežno pogladimo njihove gumbe, se ogrejejo za nas in pričarajo čudovite jedi. Ob pripravi slastnih receptov smo se posvetili raziskovanju različnih funkcij domačih pečic. Preizkušali smo nastavitve, premikali rešetke z enega vodila na drugega, iz predala potegnili preredko uporabljeni termometer in se začeli spogledovati s pripomočki, ki jih še nikdar nismo uporabili. Zdaj, ko smo s svojo pečico izoblikovali odnos, ki temelji na zaupanju, nekaj pomembnejših ugotovitev delimo še z vami.

Katero pečico izbrati?

Izbira pečice je gotovo eden bolj stresnih trenutkov pri opremljanju doma, enotnega odgovora pa seveda ni. Številne lastnosti pečic, ki postajajo pametnejše iz dneva v dan, izberemo glede na potrebe, preference in navade. Ključna vprašanja so, kako pogosto jo nameravamo uporabljati, za kaj jo bomo uporabljali in kaj od nje pričakujemo. Najenostavnejša izbira bo verjetno ta, ali si želimo vgradno pečico, ki jo lahko umestimo na poljubno višino kot del kuhinjskega elementa, ali pa bi nam bila ljubša pečica kot del prostostoječe kuhalne enote. Večina pečic ima mere 60 x 60 x 55 (višina x širina x globina), na voljo pa so tudi kompaktnejše ali večje različice. Pri načrtovanju moramo pozornost nameniti tudi ustrezni umestitvi in priključkom (elektrika, plin, voda), ki jih bomo za to potrebovali. Tudi pri materialih in barvah običajno ni večje zagate – večina pečic je kovinsko-steklenih in nevtralnih barv, smiselno pa je izbrati takšne, na katerih se manj poznajo madeži in prstni odtisi.

Izbrati ustrezen tip pečice, no, to je pa že druga zgodba. Velja, da so električne bolj priljubljene od plinskih, saj proizvajajo bolj ‘suho’ toploto, ki je za peko primernejša. Pri izbiri načina proizvajanja toplote, kroženja zraka in obdelave jedi pa se hitro razdelimo na več taborov.

Klasične/konvencionalne pečice omogočajo navadno segrevanje, večini poznano kot nastavitev ‘zgoraj-spodaj’. Poleg tega omogočajo tudi segrevanje ‘samo spodaj’, nastavitev žara ter konvekcijsko segrevanje z ventilatorjem, pri katerem sodobnejše različice omogočajo enakomerno porazdelitev toplote na tri (3D) ali štiri (4D) rešetke hkrati. Sodobnejše konvencionalne pečice s posebno opremo omogočajo tudi peko z dodajanjem pare.

Ker so klasične/konvencionalne pečice še vedno med najpogosteje uporabljanimi, se jim bomo podrobneje posvetili v nadaljevanju.

Parne pečice so gospodinjski aparati, ki po obliki spominjajo na pečico in jih zato tako poimenujemo, jedi pa se v njih pripravljajo, pravzaprav kuhajo, z uporabo pare. Imajo poseben rezervoar za vodo ali so priklopljene neposredno v vodovodni sistem. Zaradi enakomerne porazdelitve pare, ki jo zagotavljajo uparjalnik in parne šobe, so odlična izbira za pogrevanje, blanširanje, pa tudi odtajevanje. Parne pečice se ob uporabi pare segrejejo le do 100 °C.

Kombinirane pečice združujejo lastnosti klasičnih in parnih pečic, nekaterim klasičnim ali parnim pečicam pa je dodana še funkcija segrevanja z mikrovalovi, zaradi katerih so jedi pripravljene hitreje.

:::

Več informacij poiščite v aprilski številki revije Dober tek.