Mar veste, da je ananas pravzaprav skupek malih sadežev diamantne oblike? Obstaja na stotine vrst, od zelo majhnih do zelo velikih. Ananas vsebuje encim bromelin, ki razgrajuje beljakovine, zato je odličen za marinade, saj lepo zmehča meso in ribe; po drugi strani pa v surovi obliki preprečuje strjevanje želatine, zato s surovim ananasom ne moremo pripraviti želejev in drugih sladic z želatino (lahko pa ga pripravimo s kuhanim ananasom, saj vročina uniči encim).

Zrel ananas ima lepo zlato rjavo kožo, čvrste zelene liste, ki jih zlahka izpulimo, in lepo diši. Ananasa, ki ima uvele, rjave liste in poškodovano kožo, raje ne kupimo. Če se koža preveč zlahka vda, je ananas morda prezrel, znak pretirane zrelosti je tudi močan vonj. Ananas pripravimo tako, da mu najprej odrežemo vrh in dno, nato ga pokonci postavimo na desko in z ostrim nožem obrežemo kožo (odstranimo tudi vsa »očesa«).

Olupljen sadež položimo na stran in ga narežemo na 1 do 2 cm debele kolobarje, ki jih lahko narežemo na četrtine ali poljubne koščke. Pri tem po želji odstranimo stržen, ki je sicer prav okusen, ali pa olupljen ananas po dolžini narežemo na štiri krhlje in po želji obrežemo stržen, preostanek pa narežemo na kocke. Če bomo ananas nadevali, neolupljenega po dolgem prerežemo na pol (liste pustimo za okras), meso zarežemo v obliki mreže do kože in izdolbemo z žlico.

Zrel ananas se na sobni temperaturi obdrži kakšne tri dni. Celega sadeža ne hranimo v hladilniku, ko ga olupimo in narežemo, pa je lahko na hladnem, in sicer v nepredušno zaprti posodi. Ananas uporabljamo zlasti za sladice, salse in marinade, lahko ga tudi spečemo na žaru, v pečici ali ponvi. Najboljši je svež, priročen je vložen v sirup, odličen je tudi kandiran.