Grafiti: kdo pušča svoje »podpise« po Celju?
V Celju se je v zadnjem mesecu pojavilo več grafitov na javnih krajih. Ne gre le za kršitev, ampak tudi za kazniva dejanja. Kdo je v ozadju?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ponekod so bili porisani tudi avtobusne postaje in prometni znaki, vandali so se spravili tudi na enega od mestnih studencev. Lani so stroški, povezani z odstranjevanjem grafitov s celjskih ulic, znašali dvajset tisoč evrov.
»Odstranjevanje grafitov in odpravljanje drugih posledic vandalizma vsako leto predstavljata dodatno finančno breme za občinski proračun. Ta sredstva bi sicer lahko namenili drugim vsebinam in izboljšavam v mestu,« pravijo v Mestni občini Celje. Preverili smo, kako je z vandalskim grafitiranjem tudi drugod na Celjskem.
V Mestni občini Celje pravijo, da so bile njene pristojne službe s posameznimi primeri vandalizma v knežjem mestu seznanjene na podlagi klicev občanov in upravljavcev javne infrastrukture ter na podlagi lastnih zaznav na terenu. Dodajajo, da v teh primerih o odklonskih dejanjih obvestijo policijo.
Ni možno preprečiti
»Kadar je poškodovana občinska infrastruktura, občina poskrbi za čiščenje oziroma ureditev poškodovanih površin,« še pojasnjujejo v občini.
Glede na to, da so se novi grafiti v Celju pojavili v točno določenem času, v občini dodajajo, da bi bilo prehitro sprejemati zaključke o tem, ali za temi primeri stoji organizirana družba.
»Na več mestih se sicer pojavljajo podobni napisi, simboli oziroma oznake, kar bi lahko kazalo na povezavo med posameznimi dejanji. Morebitno organiziranost in identiteto storilcev je mogoče ugotavljati le na podlagi postopkov in dokazov, ki jih zbirajo pristojni organi,« poudarjajo v občini.
Zavedajo se, da tovrstnega vandalizma ni mogoče v celoti preprečiti.
Občina in pristojne službe izvajajo različne preventivne ukrepe, med katerimi so redni nadzori, videonadzor na posameznih mestih, ustrezna osvetlitev javnih površin ter sprotno odstranjevanje grafitov in odpravljanje drugih posledic vandalizma. Toda to očitno ni dovolj.
Občane pozivajo, naj primere prijavijo
»Ker videonadzora ni mogoče vzpostaviti na vseh javnih površinah, je zelo pomembno sodelovanje občanov. Te pozivamo, naj o zaznanih primerih vandalizma obvestijo pristojne občinske službe, občinsko redarstvo ali policijo,« navajajo v občini.
Dodajajo, da vsaka oblika vandalizma pomeni nedopusten poseg v skupni javni prostor in povzroča stroške, ki jih na koncu nosijo vsi občani: »Poleg materialne škode takšna dejanja zmanjšujejo občutek urejenosti in varnosti v mestu. Za učinkovitejše preprečevanje vandalizma je pomembno sodelovanje občanov, občinskih služb in policije. Pomembno je, da takšna ravnanja jasno obsodimo in zaznane primere dosledno prijavljamo pristojnim službam.«
Redarji nadzorujejo, a ukrepov ni
Zakon o varstvu javnega reda in miru »pisanje ali risanje po zidovih, ograjah oziroma drugih javno dostopnih krajih, zaradi katerega so povzročene trajnejše posledice, razen na krajih, na katerih je to dovoljeno«, obravnava kot kršitev.
Občinski redarji nadzorujejo javne površine, dokumentirajo ugotovljene kršitve in zbirajo obvestila. Če je storilec prekrška ugotovljen, občinsko redarstvo vodi postopek o prekršku.
Če redarji storilca zalotijo na kraju, lahko v okviru svojih pristojnosti ugotovijo njegovo identiteto, mu izrečejo opozorilo oziroma ustno odredbo oziroma uvedejo postopek o prekršku.
Za obravnavo tovrstnih kršitev je pristojno tudi celjsko občinsko redarstvo.
»Trajnejša posledica je, kadar je za odstranitev grafita potreben dejaven poseg, na primer čiščenje, prebarvanje, zamenjava ali druga ureditev. Gre za dodaten pogoj, ki velja od januarja letos,« dodajajo v občini.
Ukrepov ni bilo
V Celju ne glede na več grafitov takšnih ukrepov letos ni bilo. »Kadar obstaja sum kaznivega dejanja, na primer zaradi večje premoženjske škode ali poškodovanja kulturnega spomenika, je za obravnavo pristojna policija. Če občinski redar storilca zaloti pri izvrševanju kaznivega dejanja, ga lahko zadrži do prihoda policije in ji ga preda v nadaljnji postopek,« še pojasnjujejo v celjski občini.
Porisali dvigala in vrata
Policijska postaja Celje je bila julija že šestkrat obveščena o poškodovanju tuje stvari. V dveh primerih je šlo za grafitiranje, v drugih primerih za druge oblike poškodovanja stvari.
Policisti bodo v vseh zadevah uvedli prekrškovne postopke.
»Glede te zadeve še zbiramo podatke. Višina škode je bila štiristo evrov,« pravijo v Policijski upravi Celje.
Ker so se grafiti pojavili na več lokacijah in so si podobni, smo tudi policiji zastavili vprašanje, ali gre morda za organizirane skupine storilcev. Policisti odgovarjajo, da zaenkrat ni znakov, ki bi nakazovali organizirano združbo.
Kakšne so kazni?
»Policisti v navedenih primerih ukrepamo v skladu s svojimi pristojnostmi. Glede na višino materialne škode tovrstna dejanja obravnavamo kot prekršek ali kot kaznivo dejanje. V prekrškovnih zadevah so za storilce predvidene globe od sto do 750 evrov, medtem ko je za kaznivo dejanje predvidena zaporna kazen od dveh do petih let,« pojasnjujejo v Policijski upravi Celje.
Nazadnje so bili celjski policisti o grafitiranju obveščeni 21. julija, ko so za zdaj še neznani storilci popisali dvigala in vrata na železniški postaji v Celju.
Za kaznivo dejanje gre, če je povzročena škoda velika. Na policiji še pojasnjujejo, da je uspešnost preiskanosti tovrstnih prepovedanih ravnanj odvisna od različnih dejavnikov. Med drugimi lahko k preiskanosti pripomorejo varnostne kamere, ki imajo po mnenju policije velikokrat tudi preventivni učinek.
»Policisti se na omenjeno problematiko odzovemo z ustreznim načrtovanjem dela patrulj, ki na območjih s pojavom tovrstne problematike pogosteje izvajajo opazovalne službe,« še pojasnjujejo na policiji.
Od poškodovanja podhodov do uničenja novih igral
Grafiti niso težava samo v Celju. Niso redki niti v Velenju, a tam ne beležijo porasta.
»Najpogostejši so grafiti v podhodih, garažnih hišah, na večjih betonskih zidovih in drugih podobnih stavbah oziroma površinah. Letos teh primerov sicer nismo imeli. A smo na velenjsko policijsko postajo lani podali tri predloge za pregon. Šlo je za grafite na informativnih tablah ter za grafite v garažnih hišah in podhodu,« pravijo v Mestni občini Velenje, v kateri tovrstne primere vedno prijavijo policiji.
Medtem ko v celjski občini pravijo, da so za odstranjevanje grafitov namenili dvajset tisočakov, velenjska občina nima na voljo podatkov o tem, koliko denarja je šlo za čiščenje porisanih površin.
Dodajajo še, da zaznavajo različne oblike vandalizma, kot so poškodovanje cestnoprometnih znakov, igral na otroških površinah, poškodovanje košev za smeti, izpraznitev gasilnih aparatov in podobno.
»Ker si želimo, da bi bilo vandalizma čim manj, pogosto izvajamo različne obveščevalne dejavnosti, s katerimi opominjamo, da občani sodelujemo v boju proti vandalizmu v našem mestu, saj želimo vsi živeti v urejenem in varnem okolju. Tudi v prihodnjih mesecih načrtujemo posebno obveščevalsko akcijo, s katero bomo opozarjali na nesmiselnost vandalističnih dejanj,« še poudarjajo.
»Tu in tam popisana kakšna klop«
V Občini Laško pravijo, da se tam »načeloma ne srečujejo z grafiti, tu in tam je kakšna klop popisana, a kaj večjega vsaj zaenkrat ne«. Podobno je v Štorah, v katerih v zadnjem času grafitov niso zaznali, a zaznavajo različne druge oblike vandalizma, ki povzročajo škodo na javni infrastrukturi in občinskem premoženju ter negativno vplivajo na urejenost in videz javnega prostora.
»V zadnjem času smo na policijo podali dve prijavi zaradi vandalizma. Prva se nanaša na poškodovanje zaščitne mreže na športnem igrišču pri osnovni šoli, druga na namerno uničevanje na novo zasajenih mladih dreves v okolici šole. Obe dejanji predstavljata poseg v javno premoženje in povzročata dodatne stroške za odpravo nastale škode,« so nam odgovorili v Občini Štore.
Ne »šparajo« niti trave
Poleg navedenih primerov opažajo tudi vedno pogostejše poškodovanje otroških igral. »Tarča vandalov niso le starejša igrala, temveč tudi povsem nova, kar povzroča nepotrebne stroške popravil in vzdrževanja, hkrati lahko ogroža varnost otrok in drugih uporabnikov,« pojasnjujejo v občini.
»Občina bo tudi v prihodnje dosledno spremljala stanje, o zaznanih primerih obveščala pristojne organe ter izvajala ukrepe za zaščito javnega premoženja. Hkrati si bo prizadevala za ohranjanje varnega, urejenega in prijaznega okolja za vse občane ter spodbujala odgovoren odnos do skupnega javnega prostora,« še dodajajo v Štorah.
Dodajajo, da so med najbolj izpostavljenimi območji vandalizma športna igrišča, na katerih prihaja do poškodovanja golov, zaščitnih ograj in druge opreme. Tudi okolica osnovne šole in športne dvorane je pogosto tarča vandalov.
V Štorah nekoliko več takšnih dejanj opažajo še v okolici trgovine Mercator, v kateri se pojavlja uničevanje košev za odpadke, vandali ne »šparajo« niti javnih travnatih površin, po katerih se vozijo z motornimi vozili. Tudi v Štorah zaznavajo poškodovanje avtobusnih postajališč.
Ločiti je treba umetniško ustvarjanje od vandalizma
Ko govorimo o risanju na javnih površinah, je treba ostro ločiti grafite, ki so poskus umetniške ustvarjalnosti, od grafitov, ki izražajo nestrpnost do drugih družbenih skupin, ki pozivajo ali širijo sovraštvo ali sovražni govor, kar najostreje obsojamo in zagovarjamo ustrezno ukrepanje. Tako meni šentjurski župan Marko Diaci.
»Širjenje negativnih sporočil v našem javnem okolju nima prostora, zato si Občina Šentjur že vrsto let prizadeva za alternativni pristop, ki se je izkazal kot zelo uspešen. Namesto da bi mlade izganjali iz javnega prostora, jih s pomočjo akcij mladinskih društev, klubov in organizacij spodbujamo k pozitivnemu izražanju ustvarjalnosti, pri čemer lahko pustijo tak pečat v domačem okolju, ki je družbeno sprejemljiv, všečen in zelo popestri naš Šentjur. Takšnih prostorov imamo kar nekaj,« pravi Diaci.
»Sprej čačke«
Župan je prepričan, da je sodelovanje v nasprotju z nizom prepovedi zelo konstruktivno: »Ne gre za pogosto problematiko, a se zavedamo, da je javni prostor območje, ki si ga družbene skupine lastijo po svoje, predvsem mladi, ki v svoji drznosti in raziskovanju meja poskušajo pustiti svoj pečat.«
Diaci ocenjuje, da v občni Šentjur grafitiranje ni težava, čeprav se občasno pojavi na javnih površinah in stavbah. Občina se v takih primerih odzove s prijavami policiji in poskrbi za odstranitev, kar povzroča stroške.
»Obsežnejšega vandalizma na javnih stavbah je v Šentjurju razmeroma malo. Tu in tam se pojavijo posamezne ›sprej čačke‹, ki bolj kot kaj drugega sporočajo, da je mesto mlado in živo.
»Za kepico sladoljed«
»Organizirani projekti ulične umetnosti, ki nastajajo v sodelovanju z lokalno skupnostjo, Razvojno agencijo Kozjansko in s Študentskim klubom mladih Šentjur, vsem generacijam omogočajo soustvarjanje javnega prostora ter njegovo preoblikovanje v prostor dialoga, ki pušča sledi svojega časa, vrednot, humorja in identitete,« še poudarjajo v šentjurski občini.
»Najstarejše znane človeške stenske poslikave segajo več kot štirideset tisoč let v preteklost, šentjurske stene pa so postale slikarska platna pred nekaj desetletji. Med začetniki njihovega oživljanja so bili člani Študentskega kluba mladih Šentjur s projektom Pobarvajmo sivine, ki ga v Šentjurju različni organizatorji obudijo vsakih nekaj let,« dodaja strokovna sodelavka Razvojne agencije Kozjansko Kvirina Martina Zupanc.
Šentjurski župan Marko Diaci: »Namesto da bi mlade izganjali iz javnega prostora, jih s pomočjo akcij mladinskih društev, klubov in organizacij spodbujamo k pozitivnemu izražanju ustvarjalnosti, pri čemer lahko pustijo tak pečat v domačem okolju, ki je družbeno sprejemljiv, všečen in zelo popestri naš Šentjur.«
Bila je namreč idejna vodja in izvajalka več tovrstnih ustvarjalnih akcij ulične umetnosti. Idejno zasnovo je prejela od legendarnega študentskega kluba ter svoji predhodnikov
Sive stene spremenili v murale
»JADRANKA JURMES je bil napis, ki je nastal na lokaciji nekdanje mesnice Jurmes in »Za kepico sladoljed« je bil pripis, ki se je pojavil pod napisom »50 Cent«. To sta grafita, ki sta postala skoraj del lokalnega kolektivnega spomina. Pomembno je razlikovati med nepremišljenim poškodovanjem javne lastnine, neškodljivimi humornimi napisi s sprejem in med kakovostno ulično umetnostjo, ki nastaja z dovoljenjem ter bogati javni prostor,« dodaja Zupančeva.
V Šentjurju so namreč številne sive stene spremenili v murale. To so velike stenske poslikave, ki nastajajo kot premišljene umetniške intervencije v prostoru.
»V novem podhodu pri Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur je leta 2023 šestdeset ustvarjalcev soustvarilo mural v tehniki piksel arta. Pripoveduje zgodbe o šentjurski kulturni, naravni in športni dediščini. Mural na zidu pri tržnici predstavlja razvoj poimenovanja Šentjurja skozi čas, mural pri železniški postaji pa zgodbo o prvem prihodu vlaka in bogati društveni dejavnosti Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur. Takšne poslikave javni prostor spreminjajo v galerijo na prostem in pri prebivalcih krepijo občutek pripadnosti kraju,« še dodaja Zupančeva.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
