Iskren pogled vase: kakšen odnos imamo do alkohola?
V svetu, ki nam na vsakem koraku ponuja priložnost za zdrs iz okvirja vrednot in zdravja, je ena največjih groženj alkohol. Ta v trenutku ali dolgoročno spremeni življenje posameznika in tudi celotne družine.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Alkohol uničuje telo, duševno zdravje in odnose. Ljudje smo velikokrat tiho, ko opazimo, da kdo prekomerno pije, ali ko je alkohol razlog za spore prijateljev in znancev, ker se ne želimo vmešavati.
Marsikoga uničuje tudi sram, saj težko pove, da se sam ali njegov svojec sooča z alkoholizmom. Alkohol je posredno kriv za veliko klofut, zmerjanj in nesreč. Je tudi preprosto dostopen.
Še posebej zaskrbljujoče je, da otroci in mladi alkohol največkrat najprej zaužijejo doma. In še vedno si družba ne prizna v celoti: alkohol resnično ubija.
Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med. in specialistka javnega zdravja ter vodja Enote za nenalezljive bolezni v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poudarja: »Odgovoren odnos odraslih do alkohola in tudi nasploh se prenaša na mlade. Bolj kot besede.«
Slovenija velja za državo, ki ima mokro kulturo, kar pomeni, da je alkohol še vedno preveč sprejemljiv. Medtem ko se družba jezi in čudi zaradi številnih odklonskih dejanj, ki rušijo mir, se še vedno ne zaveda poledic alkohola, ki je vsem na dosegu roke.
Podatki za Slovenijo kažejo zelo visoko porabo alkohola. Dober podatek je, da se približno v zadnjem desetletju vendarle pojavlja vedno več abstinentov, torej ljudi, ki alkohola ne uživajo. Svetloba na koncu tunela torej obstaja. Kaj je najpomembneje pri tem spoznanju? Kako nevaren je alkohol? Kaj je ključno – vzgoja mladih, preventiva?
Pozitivno je, da v zadnjem desetletju opazujemo porast deleža abstinentov, torej oseb, ki alkohola ne pijejo. Leta 2023 je ta delež znašal šestindvajset odstotkov. V mnogih državah po svetu in tudi v Sloveniji se je pitje alkoholnih pijač tudi pri mladostnikih v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo.
»Tako v raziskavah kot v praksi opažamo, da vedno več mladostnikov alkohola ne poskusi in popolnoma abstinira. V tej smeri je treba spodbujati odprt dialog z mladostniki. Zabava in življenje brez alkohola in drugih drog naj mladim čim bolj postaneta vrednota.«
V nekaterih državah opažajo tudi, da vedno več mladostnikov alkohola ne poskusi in popolnoma abstinira. Morda imata pri tem vlogo tudi njihovo vedno večje izpostavljanje na spletu in družbenih omrežjih ter manj druženja v živo.
Razlogi za upad tako med mladimi kot odraslimi so sicer različni. Od vzgoje, osveščanja, bolj odprtih pogovorov o alkoholu in pitju do novih in dostopnih virov podpore in pomoči. A tudi današnji način življenja, ki je hiter, mobilen, odslikan na družbenih omrežjih in vedno na preži, zahteva kar treznega človeka.
Posledice pitja alkohola se ne kažejo samo v alkoholizmu, ampak tudi v številu prezgodnjih smrti, hudih kroničnih bolezni, prometnih nesrečah in nasilju doma. Menite, da se v Sloveniji zavedamo, kako veliki družbeni težavi sta alkohol in njegova lahka dostopnost?
Čeprav tudi naše raziskave kažejo, da se večina odraslih strinja s trditvami, da ima alkohol škodljiv vpliv na še nerojenega otroka, možgane, srčno-žilni sistem, jetra in da povzroča nekatere vrste raka, mislim, da se resnične škode ne zavedamo. Če bi bilo tako, bi bilo bolezni, nesreč in vsega drugega, do česar alkohol lahko pripelje, v Sloveniji manj.
Pitje alkohola je neposredno povezano z več kot dvesto bolezenskimi stanji, zlasti z boleznimi jeter, srca, možganov in živčevja. Z alkoholom povezujemo zlasti raka požiralnika, grla, ustne votline, žrela, črevesja, danke, jeter, in dojke. Vožnja pod vplivom alkohola je še vedno eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče.
Mislim, da ljudje največkrat pomislijo prav na to nevarnost. Toda nemalokrat slišimo izjave, kot je: »Ne bom več pil/-a, moram paziti, da me policija ne dobi.« Gre torej bolj za strah pred kaznijo in ne toliko za zavedanje o možnih posledicah pitja na sposobnost za vožnjo. Da ne govorimo o nasilju, alkohol je prisoten pri več kot polovici obravnavanih primerov nasilja v družini.
Alkohol je krivec za preveč smrti.
Morda ni tako znano, da zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, umre več kot osemsto ljudi letno ali več kot dva človeka vsak dan in da jih skoraj polovica umre pred petinšestdesetim letom.
»Kot ljudje, svojci, prijatelji in znanci se lahko vprašamo, kako sprejemamo ljudi, ki alkohola ne pijejo – sprejmemo njihovo odločitev, da ne pijejo, ali pritiskamo nanje in jih vabimo k pitju? V naši močni sprejemljivosti pitja alkohola se oseba, ki zavrne ponujeno alkoholno pijačo, velikokrat čuti neprijetno, pojasnjuje in se opravičuje, ker ne pije ali na koncu celo popije ponujeno, da nas ne bi užalila …«
Tudi v teh primerih družba zelo rada išče izgovore v smislu, da so poleg alkohola še drugi razlogi za bolezen ali smrt. Seveda so, ampak dejavniki se seštevajo in navadno drug drugega krepijo. Zato je dobro, da zmanjšamo ali odstranimo tiste dejavnike tveganja, ki jih lahko.
Alkohol je preveč dostopen. Tudi to je dejavnik tveganja.
Alkohol je danes resnično precej lahko dostopen tako glede na lokacije, kje vse je alkoholne pijače možno kupiti, kot tudi glede na cene. Težava je tudi nespoštovanje zakonov. Točno vemo, kaj je dovoljeno glede oglaševanja, ponudbe, točenja … Zlasti mladim.
Toda vprašajmo se, kolikokrat vidimo, da mora mlad človek na blagajni ali za točilnim pultom pokazati osebno izkaznico. In če jo mora, sledi presenečenje in včasih tudi omalovaževanje tistega, ki zgolj sledi zakonu.
Zakaj opozarjamo, da mladi ne smejo piti alkoholnih pijač? Zato, ker so učinki alkohola pri mladostnikih in seveda otrocih še nevarnejši. Hitreje se opijejo, z alkoholom se lahko zastrupijo in teh primerov žal ni malo. Pri pogostejšem pitju lahko posledice utrpijo njihovi možgani, ki se v tem obdobju intenzivno razvijajo.
Mladostniki so že razvojno bolj impulzivni, alkohol lahko to še okrepi in hkrati zmanjša presojo, kar lahko vodi vse do nasilnih dejanj, tudi proti sebi. Alkohol namreč zmanjšuje samonadzor in povečuje agresivnost pri osebah, ki so že sicer nagnjene k nasilnemu vedenju.
Raziskave kažejo, da mladi manj posegajo po alkoholu, a podatki razkrivajo tudi, da nekateri petnajst- in sedemnajstletniki redno uživajo alkohol. Še vedno velja, da se mladostnik z alkoholom najhitreje spozna doma?
Pitje alkohola med mladostniki je vedno velik izziv, čeprav se je v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo. Mladi se z alkoholom pri nas srečajo prezgodaj. Res je, največkrat kar doma, v krogu družine. Bodisi ker so straši prepričani, da je bolje, da ga otroku ponudijo sami, bodisi ga otrok vzame sam, saj so mnoga gospodinjstva z njim dobro založena.
Pitje se potem stopnjuje v zgodnjem najstništvu, pogosto zaradi radovednosti, želje po pripadnosti, zaradi postavljanja pred prijatelji ali iskanja novih izkušenj in tudi kot izhod iz stiske. Pri zadnji raziskavi med mladimi je o pitju alkoholnih pijač vsaj enkrat tedensko poročalo trinajst odstotkov petnajst letnikov in dvaindvajset odstotkov sedemnajstletnikov.
Starši in šole imajo ključno vlogo pri osveščanju in preprečevanju, prav tako zakonodaja, ki sva jo že omenili.
Zaskrbljujoč podatek, ki sem ga zasledila v raziskavah o alkoholu, je, da po njem posega vedno več žensk. Kaj je razlog za to?
Res je, med tistimi, ki pijejo alkohol, se po naših raziskavah povečuje razširjenost bolj tveganega ali že škodljivega pitja. In to povečanje je mogoče zaznati predvsem pri ženskah.
Opažamo približevanje navad pitja med moškimi in ženskami, zato lahko pričakujemo, da se bodo pri ženskah zdravstvene posledice zaradi alkohola, vključno z umrljivostjo, povečevale, tudi zato, ker se žensko telo na enako količino alkohola močneje odzove.
»Čeprav tudi naše raziskave kažejo, da se večina odraslih strinja s trditvami, da ima alkohol škodljiv vpliv na še nerojenega otroka, možgane, srčno-žilni sistem, jetra in da povzroča nekatere vrste raka, mislim, da se resnične škode ne zavedamo.«
S spreminjanjem vloge in odgovornosti žensk v družbi, z naraščanjem socialno-ekonomske moči žensk se povečujeta tudi pitje in njegova sprejemljivost med njimi.
Ta sprejemljivost alkohola je v Sloveniji že tradicionalno visoka. Kako to spremeniti?
Menim, da predvsem s strokovnim, z realnim in neobsojajočim osveščanjem, s pozornostjo do ljudi okoli sebe in s podporo, če jo potrebujejo. Tudi z lastnim zgledom ter z odprtimi pogovori o tem.
Odgovoren odnos do alkohola na osebni ravni pomeni, da če pijemo alkoholne pijače, jih v življenje vključimo zmerno, premišljeno in le takrat, ko ne ogroža našega zdravja ter varnosti in drugih ljudi. S tem bomo dober zgled otrokom in drugim.
Opažam, da se tu stvari vendarle obračajo na bolje. Veliko lahko spremenimo tudi z doslednim upoštevanjem zakonodaje.
Ste kdaj pozorni na to ali vas jezi, ko slišite, koliko slovenskih pesmi opeva alkohol?
Seveda, opazim, slišim … in skušam dati v kontekst tradicije, kulture in avtorske svobode. Ko to preseže moje razumevanje in meje, izključim zvočnik, zaprem besedilo, se umaknem iz družbe, a ne le pri nekritičnem čaščenju opijanja, tudi pri vsebinah, ki žalijo, poneumljajo.
In se sprašujem, ali lahko pesmi, besedila, sploh če so pogosto predvajana, vplivajo na normalizacijo nekaterih prepričanj in vedenj. Moj odgovor je pritrdilen.
Alkohol je pravzaprav strup. Kot zdravnica zelo dobro poznate njegov vpliv na človeško telo. Je res, da ni organa, ki ga alkohol ne bi poškodoval?
Da. Alkohol je snov, ki lahko poškoduje vsako celico oziroma vsak organ v telesu. Med najbolj izpostavljenimi so jetra, možgani, živčevje, srce in ožilje. Alkohol je namreč uvrščen v prvo skupino rakotvornih snovi, z njim povezujemo različne vrste raka. Poleg tega je tudi teratogen.
To pomeni, da prosto prehaja skozi posteljico v kri ploda in ga lahko poškoduje, alkohol prehaja v dojenčka tudi pri dojenju z materinim mlekom. Za učinke alkohola smo različno dovzetni, saj na to vpliva mnogo dejavnikov, tudi genetika. Zaradi vsega naštetega pravimo, da varne količine alkohola ni, zato pitja alkoholnih pijač nikomur ne priporočamo.
Torej ne drži trditev, da kozarec vina na dan ne škodi? Če spijemo deciliter vina na dan, je to 365 decilitrov na leto ...
Naredili ste odlično pretvorbo! Precej drugače od »en kozarec vina na dan« se sliši »365 decilitrov ali 36,5 litra vina na leto«. Ob tem se marsikdo bolj zamisli. Če sta dva kozarca, imamo že 73 litrov na leto … In da … trditev ne drži. V resnici ni varne količine oziroma ni varnega pitja alkohola, pri katerem bi lahko rekli, da posameznik ne bo utrpel nobenih posledic.
Velikokrat slišimo izraz tvegano pitje. Kaj pomeni? Je to opijanje ali že pitje alkohola čez neko mejo, ki škodi?
Tvegano pitje alkohola oziroma čezmerno pitje je pitje v količinah in na načine, pri katerih obstaja večja verjetnost, da bo posameznik zaradi pitja alkohola utrpel posledice. Ni nujno, da je oseba opita, da bi rekli, da tvega.
»Mladi se z alkoholom pri nas srečajo prezgodaj. Res je, največkrat kar doma, v krogu družine. Bodisi ker so straši prepričani, da je bolje, da ga otroku ponudijo sami, bodisi ga otrok vzame sam, saj so mnoga gospodinjstva z alkoholom dobro založena.«
Na podlagi znanstvenih raziskav so določene meje manj tveganega pitja alkohola. Te meje povedo, kolikšna je količina alkohola, ki je z medicinskega stališča še sprejemljiva za večino zdravih odraslih ljudi.
Ob upoštevanju teh meja je manj možnosti, da bo prišlo do škode za zdravje v najširšem smislu. To ne pomeni, da je meja priporočljiva, ampak le sprejemljiva. Še enkrat: pitja alkohola nikomur ne priporočamo.
Kako sploh človek pri sebi spozna, da pije tvegano ali da gre že za nevarnost zasvojenosti?
Večina se ne sprašuje, koliko in kako pije alkoholne pijače. Marsikdo pitja tudi ne povezuje s posledicami, kot so slabši spanec, povečana dovzetnost za okužbe oziroma slabši imunski sistem, razdražljivost naslednji dan po pitju, pomanjkanje energije in slabšanje odnosov z bližnjimi. Ljudje posledic pitja pogosto ne povežejo niti z drugimi okvarami zdravja, ki se morda izrazijo kasneje.
Dobro je torej preveriti, kako in koliko pijemo. To lahko preverimo pri svojem zdravniku ali na preventivnem pregledu pri medicinski sestri v referenčni ambulanti. In tudi na spletni strani Sope, na kateri poleg uvida v lasten način pitja prejmemo priporočila in imamo možnost posveta s spletnim svetovalcem.
Omenjate posledice. V družbi jih največkrat omenjamo v povezavi s fizičnim zdravjem in z učinkom alkohola na telo. Slednji razdira družine, uničuje odnose in zareže tudi v duševno zdravje.
Drži. In to zelo. Alkohol je eden glavnih dejavnikov za nasilje v družini, tistega za zaprtimi vrati, ki ga pogosto ne vidimo ali ne želimo videti. Žrtve so pogosto ženske in otroci, ki nimajo moči, da bi se branili ali poiskali pomoč.
Otrok ne trpi samo, če se dogaja doma verbalno ali fizično nasilje, trpi in je tesnoben tudi samo zaradi spoznanja, da eden ali oba starša prekomerno pijeta. Trpi tudi zaradi strahu, kako bo v družini naprej, izgublja temeljni občutek varnosti. Nemalokrat otroci nase prevzamejo krivdo za pitje starša ali menijo, da morajo sami reševati starševski problem.
Gre torej za neko vrsto psihičnega nasilja nad otrokom. In to se lahko v otroka zareže na različne načine, globoko in za dolgo, tudi za celo življenje.
Pri vsem, kar alkohol povzroča družbi, je svetla točka pomoč. Velikokrat kdo posplošeno reče, da je danes do strokovnjakov za pomoč težko priti, ampak to ne drži. Kako ocenjujete podporo ljudem, ki zaradi alkohola potrebujejo pomoč?
Podpora obstaja in je v Sloveniji na voljo. Tako za posameznika kot njegove svojce. Problem – ali če hočete izziv – je v tem, da si številni posamezniki ne postavljajo vprašanj o odnosu do alkohola, o količini in načinu pitja, njegovem vplivu na bližnje. Mnogi si ne priznajo, da imajo težavo, četudi posledice že čutijo.
Podatki o vseh virih pomoči s tega področja so na voljo na spletnih straneh www.sopa.si in www.zadusevnozdravje.si.
V vsakem zdravstvenem domu se v okviru centra za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnega centra ljudje lahko udeležijo individualnega svetovanja za opuščanje ali zmanjšanje pitja.
Tam prepoznajo svoj način pitja, razloge zanj in si na osnovi tega postavljajo cilje, pri čemer so jim strokovnjaki v oporo. Izkušnje so dobre, ljudje zmorejo doseči spremembo in jo tudi vzdrževati. Marsikdo lahko na tak način prepreči pot v zasvojenost z alkoholom. Program je brezplačno dostopen vsem odraslim.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
