Duše pokojnih ji zaupajo svoja sporočila
Natalija Bracci iz Nazarij življenje posveča povezovanju med svetovoma – vidnim in nevidnim. K njej se zatekajo ljudje po sporočila njim dragih ljudi, ki so pokojni.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
S fotografom Nikom sva jo obiskala na njenem domu v okolici Nazarij. Čeprav sva se srečali prvič, mi je predlagala, da se tikava. Ko sem ji segla v roke, me je objela. Njena sončna in temperamentna energija me je v trenutku prevzela.
Natalija Bracci, ki je dve desetletji živela v Angliji, v kateri sta z možem vodila uspešno podjetje, se je po vrnitvi v Slovenijo posvetila duhovnemu medijstvu, kar pomeni, da lahko med drugim komunicira z dušami pokojnih. Ljudem pomaga razumeti njihova sporočila ter moč ljubezni, ki presega čas in prostor.
»Vsi imamo dar povezovanja z duhovnim svetom, le prebuditi ga moramo,« dodaja zgovorna svetlolaska s pronicljivim pogledom, ki želi v Sloveniji po zgledu Anglije ustanoviti duhovni center, v katerem bi ljudem zagotavljala duhovno pomoč.
Medijstvo je postopek, v katerem medij postane prevodnik informacij duhovnega sveta. Medij lahko komunicira tako z dušami preminulih kot tudi z razsvetljenimi svetovi, duhovnimi vodniki, angeli, mojstri in naprednimi civilizacijami.
Oddajnik in sprejemnik
Sodobni svet in tehnološki napredek sta v naše domove prinesla različne medije, kot so radio, televizija, spletna omrežja... S pomočjo teh medijev se širša družba združuje in posega v skupen izvor informacij.
Za sprejem informacij potrebujemo na eni strani oddajno postajo (informacijski center, ki oddaja informacije) in na drugi strani sprejemnika z ustreznim prenosnim medijem. Kot pojasni Natalija, duhovno medijstvo deluje na zelo podoben način.
»Duhovni svet v tem primeru igra vlogo oddajnika sporočil, vodstva in informacij. Duhovni medij igra vlogo sprejemnika sporočil, ki hkrati sporočila tudi prenaša v fizično realnost.«
Spala ob prižgani luči
Že v otroštvu je videla in občutila stvari, ki jih drugi niso, vendar ni razumela, kaj se se z njo dogaja. Zato je bila pogosto preplašena.
»Zvečer, ko sem se pred spanjem umirila, sem zaznavala prisotnost duhovnega vodnika. Počutila sem se nelagodno in prestrašeno, zato sem do štirinajstega leta spala pri mami. Igrala sem se z njenimi lasmi in tako skušala preusmeriti tok misli. Včasih si nisem upala zatisniti oči. Vso noč je morala biti v sobi prižgana luč,« se spominja odraščajočih let.
Srhljive izkušnje so jo plašile
Po končani srednji šoli je prve delovne izkušnje začela nabirati v podjetju Prevent. Delodajalci so jo poslali v Nemčijo, v kateri je živela in delala pet let. Tam je spoznala Angleža Scotta Braccija, s katerim se je poročila. Skupaj sta se preselila v Anglijo, v obmorsko mesto Clacton on Sea.
Odprla sta skupno podjetje in kupila staro hišo, ki sta jo obnovila. Takrat je Natalija začela doživljati izkušnje kot v kakšnem srhljivem filmu. »Pogosto sem slišala, kako je nekdo z mojimi usnjenimi copati udarjal po stopnicah. Po hiši je odzvanjal ropot. Mož ni ničesar zaznaval oziroma slišal, zato sem najprej mislila, da sem nora.«
Avto brez voznika
Ob tem se je spomnila še enega nenavadnega dogodka. Ko sta se neko jutro odpravljala od doma v službo, sta prižgala avto in počakala, da bi se ogrel. Še preden sta sedla vanj, se je vozilo samodejno odpeljalo po cesti. Možu ga je uspelo ustaviti tik pred sosedovo hišo.
Ker so se srhljivi dogodki v hiši nadaljevali, sta jo prodala. Kasneje je Natalija izvedela, da je v njej živela ženska, ki je umrla zaradi padca po stopnicah. »Želela je vzpostaviti stik z menoj, ker je čutila, da sem odprt kanal za sprejemanje sporočil iz duhovnega sveta. Takrat se tega še nisem zavedala, zato sem bila prestrašena,« je pojasnila.
Usodne besede
A kmalu je Natalija dojela, da je medij med vidnim in nevidnim svetom. Morda nikoli ne bi, če se ne bi odzvala na povabilo prijateljice, s katero sta se nek večer odpravili v cerkev na branje duhovnih sporočil.
Kot pravi, se v Angliji ljudje redno srečujejo v cerkvah pri branju duhovnih sporočil. To je pri njih ustaljena praksa. Lahko bi jo, kot poudarja, uvedli tudi v slovenskih cerkvah.
»Tisti večer se je v cerkvi zbrala skupina ljudi, medij je bral sporočila vodnikov. Ko je pristopil do mene, mi je rekel, da sem prišla z razlogom. Začudeno sem ga pogledala, zato mi je pojasnil, da se bom morala odločiti, ali se bom v življenju posvetila svojemu daru in razvijala sposobnosti za sprejemanje sporočil iz duhovnega sveta ali pa se bom zaprla za dotok sporočil.«
Najprej njegovih besed ni jemala resno. »A so te besede ostale globoko zasidrane v meni, saj sem razmišljala o tem. Zato sem se vrnila v cerkev in poiskala žensko, pri kateri sem se začela izobraževati za medijstvo.«
Štiri mesece se je učila pri njej, nato je izobraževanje nadaljevala pri drugi učiteljici. Pridobljeno znanje je poglabljala s pomočjo meditacij.
Neprecenljiv občutek
Sčasoma je postajala vedno bolj suverena medijka. Ocenila je, da lahko znanje prelije v prakso. Bilo je v času covida, ko je na družbenih omrežjih objavila predstavitveni video in ljudi povabila, naj se na Zoomu obrnejo nanjo, če želijo prejeti sporočila bližnjih pokojnikov. Bila je presenečena nad zelo velikim odzivom ljudi.
Najprej je to počela brezplačno, kasneje je storitve začela zaračunavati, a največje plačilo za njeno delo so hvaležni odzivi ljudi, poudarja:
»Neprecenljiv je občutek, ko vidim, kakšno olajšanje doživijo ljudje, ko jim prenašam sporočila dragih ljudi, ki so že pokojni. Nekateri v sebi leta in leta nosijo občutek krivde, kar ni dobro, saj se to slej ali prej odrazi na porušenem zdravju. Bolezen ni kazen, je priložnost, da spremenimo sebe na bolje, predvsem svoje misli in občutja. In da se osvobodimo strahov in omejitev v svoji glavi.«
Mama z občutkom krivde
Ko se je pred štirimi leti vrnila v domovino, je zaznala, da smo Slovenci v primerjavi z Angleži bolj zaprti za duhovnost. A so mnogi že našli pot do nje. Večinoma prihajajo, da bi prejeli sporočila pokojnih svojcev in prijateljev. Mnogi so presenečeni, ker jim do potankosti opiše njihove telesne značilnosti, njihove navade, način oblačenja ...
Natalijo je med drugim obiskala zobozdravnica, ki je žalovala za sinom, ki je naredil samomor. Čutila se je krivo za njegovo smrt, ker ni prepoznala znakov njegove depresije. »Ko je prišla k meni, sem vzpostavila stik s njenim sinom, ki je mami sporočil, naj se za nič ne krivi in da je bila zanj najboljša mama. Gospa je ob tem občutila veliko olajšanje,« je izpostavila le enega od številnih primerov.
Duhovni center
»Vsi smo obdani z ljubečimi energijami. Žal se tega večina ljudi ne zaveda. Zato želim v Sloveniji ustanoviti duhovni center, v katerem bi ljudem zagotavljala duhovno pomoč in jih duhovno osveščala,« je dodala sogovornica, ki si želi, da bi ljudje živeli bolj sproščeno in se posvečali temu, kar jih zares veseli in radosti. Temu, kar odpira njihova srca.
Ljudi spodbuja, naj živijo v trenutku in naj se ne obremenjujejo s tem, kar je bilo, in z načrtovanjem, kaj bi morali biti. »Vse življenje kopičijo materialne stvari in se ob tem izčrpavajo, a pozabijo izpolnjeno živeti. Smisel življenja je v kopičenju izkušenj, ob katerih osebnostno oziroma duhovno dozorevamo,« doda.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
