Kje je meja "fazaniranja": nad dijake s spreji in stenskimi barvami
Prvi šolski dan je prinesel tudi »fazaniranje«. Če je to za nekoga morda tradicionalna šala, pa lahko pomeni tudi tveganje za zdravje. Ne le fizično, ampak tudi psihično.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na nevarnost »fazaniranja« je s posebno akcijo opozoril tudi Nacionalni inštitut RS za javno zdravje.
I. gimnazija v Celju že vrsto let svojim dijakom polaga na srce, da je »fazaniranje« neprimerno tako z vzgojnega kot s splošnega in kulturnega vidika.
»Zavedati se moramo, da pridejo dijaki v novo okolje in kakršnega koli maltretiranja ne dovolimo. Naši dijaki se tega zavedajo in se teh priporočil, saj se o tem veliko pogovarjamo, tudi držijo,« je za Novi tednik dejal dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju.
Dodaja, da gre za popolnoma vzgojno odločitev, da tovrstnega označevanja dijakov prvih letnikov na šoli ne dovolijo. »Takšne odločitve so bili veseli tudi starši, kar nam vedno znova povedo,« dodaja Šepetavc.
Ob tem pojasnjuje, da nekateri dijaki prvih letnikov že pridejo v šolo porisani, saj jih porišejo že na avtobusih ali vlakih.
Sogovornik še navaja, da se mu zdi, da je »fazaniranja« vsako leto manj tudi na splošno v Celju, saj tudi drugi ravnatelji celjskih šol temu niso naklonjeni in se o tem med seboj tudi velikokrat pogovarjajo.
Tveganje za kožo
NIJZ je pred nekaj leti opravil tudi analizo v srednjih šolah, ki je pokazala, da dijaki za popisovanje dijakov prvih letnikov najpogosteje uporabljajo alkoholne in druge flomastre, kemične svinčnike in ličila, redkeje živila, npr. kečap, moko ali jajca.
V redkih primerih uporabljajo različne spreje za kovine, tuše, korekturna sredstva in celo gasilne aparate.
»Sestavine flomastrov in kemičnih svinčnikov so pri stiku s kožo v večini primerov dražilne, medtem ko imajo posamezne sestavine redkeje uporabljenih sredstev tudi nevarnejše lastnosti,« poudarjajo na NIJZ.
Nanos nevarnih snovi na kožo lahko privede do poškodb, tveganja za rakotvornost ali do zastrupitve. Mnogi nato morajo za odstranjevanje napisov s kože poleg kozmetičnih čistilnih sredstev uporabiti tudi agresivnejše odstranjevalce, kot sta denimo aceton in bencin.
Pri popisovanju kože in odstranjevanju gre za kratkotrajno izpostavljenost majhne površine kože majhnim odmerkom kemikalij. »Zato sklepamo, da je sistemska izpostavljenost zanemarljiva. Obstaja pa tveganje za lokalne dražilne učinke in alergične reakcije,« še menijo na NIJZ.
»Fazaniranje« ni le šala.
»Fazaniranje« s seboj prinaša tveganje, še posebej, če so morda posredi tudi alkohol ali druge psihoaktivne snovi. Velikokrat se zgodi, da nekdo poriše koga z neprimernimi snovmi, kar vpliva na zdravje kože. Takšno risanje po obrazih in rokah v marsikom od mladih vzbudi tudi psihično stisko.
Za mlade je stiska lahko še toliko večja, saj gre lahko tudi za poseg v zasebnost, poniževanje, izpostavljanje pred skupinami ali za pritisk skupine, da mora nekdo v »fazaniranju« obvezno sodelovati.
Na NIJZ v akciji osveščanja omenjajo tudi ostale nevarnosti. Če ob takšnem početju nekdo uživa še alkohol, pride lahko tudi do tveganega vedenja ali nasilja.
Nekdo od mladih, ki morda nasilje doživlja doma ali je bil sam žrtev medvrstniškega nasilja v preteklosti, lahko ob »fazaniranju« doživlja tudi travmo.
Odziv in pogovor
»Vrstniki imajo velik vpliv na vedenje mladostnikov. Želja po pripadanju skupini poveča dovzetnost za vrstniški pritisk. Pomembno je, da zna mladostnik prepoznati pritisk in se mu zna postaviti tudi po robu,« dodajajo na NIJZ.
Šole bi morale že pred začetkom šolskega leta jasno določiti, katera ravnanja niso dovoljena, dijakom predstaviti pravila in pričakovanja ter določiti odrasle osebe, na katere se lahko dijaki obrnejo. Za starše je predvsem ključen pogovor z otroki.
»Pomembno je, da mladostnik ve, da se lahko na starša obrne tudi takrat, ko je naredil napako ali se je znašel v neprijetni situaciji,« pojasnjujejo na NIJZ.
»Sprejem prvošolcev je lahko zabaven tudi brez alkohola, prisile, nevarnih izzivov in poniževanja. Naloga odraslih ni, da mladostnikom preprečijo druženje. Njihova naloga je, da pomagajo ustvariti pogoje, v katerih se lahko družijo varno,« še zaključujejo na NIJZ.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
