Arhiv NTRC

»Računamo, da bi lahko koronavirus splahnel tja do poletja. Če bo tako, bomo julija ali avgusta organizirali velik poletni pustni karneval. Takšnemu dogajanju smo bili priča, ko smo po Evropi hodili na poletne karnevale, ki so nam bili izjemno všeč. Poleti je namreč toplo in so lahko maske še bolj razgaljene.« Šoštanj je v evropsko združenje karnevalskih mest vstopil leta 2006. »Od takrat, ko smo postali člani evropske družine karnevalistov, se nam je pot odprla širše po Evropi. Nenazadnje od takrat na karnevalu gostimo različne skupine iz drugih držav. A začetki so bili veliko bolj skromni.«

Šoštanjčani so pred približno tremi desetletji obudili stare tradicije, povezane z usnjarstvom in naseljevanjem tega območja. Na osnovi lokalnih legend so izoblikovali lik koša šoštanjskega in Tresimirja z njegovim ljudstvom. Zgodovinarji pravijo, da je Tresimir s svojim ljudstvom v Šaleško dolino prišel z območja Urala. V tistem času so staroselci domovali še v preprostih kolibah. Prihajajočega ljudstva so se ustrašili in se pred njim poskrili v bližnjih gozdovih in jamah. »Knez je bil, kot pravi legenda, dober in napreden človek. Njegovo ljudstvo je v dolino prineslo vrsto izboljšav, kar so spoznali tudi domačini in se z njim zbližali. V čast temu so poimenovali naselbino Tresimirje, kasnejše Družmirje, ki se je kot zadnja vas zaradi pogrezanja zaradi izkopavanja premoga znašla pod vodo,« pojasni Radoja in doda, da so koši šoštanjski povezani s tradicijo usnjarstva.

»Pustna legenda pravi, da je ›fabrikant‹ Vošnjak svoje delavce dobro plačeval. Ob plačilnih dneh so si zato nadeli gosposke klobuke in odšli v gostilno. Ker so zasluženo plačilo čakale tudi njihove žene, so si zvečer oprtale na ramena koše in poiskale svoje utrujene može. Ko so jih odnašale domov, njihovega regljanja ni in ni bilo konec. Zaradi tega lahko še danes vidimo v košu kakšno pletenko. Babje regljanje pa spremlja sleherni karneval pri nas.«

Preberite več v Novem tedniku