M. L., arhiv DL

##IMAGE-3619634##

V Likovnem salonu Kočevje bodo drevi ob 18. uri odprli gostujočo razstavo Svetovi risbe Zorana Didka, ki so jo pripravili v brežiškem Posavskem muzeju. Predstavili bodo izbrane risbe in grafike iz umetnikove zapuščine, avtorja ter razstavo bo predstavila kustosinja Oži Lorber. Razstava bo na ogled do 5. junija.

Razstavljene bodo izbrane risbe in grafike, ki jih je Posavskemu muzeju v zadnjem desetletju preteklega stoletja podarila umetnikova vdova Smiljana Didek. Študijsko zasnovana razstav predstavlja Didkovo izrazito umetniško pripoved z njemu lastnimi upodobitvami figur, obrazov, parov, aktov in žanrskih prizorov. Med temi je kustosinja posebej opozorila na Didkove značilne krokije in avtoportrete.

Z omenjeno razstavo se želijo hkrati pokloniti vsestranskemu likovnemu ustvarjalcu, ki je bil s svojim ustvarjalnim delom povezan tudi s Kočevjem. Didek je namreč izdelal načrte za ureditev kočevskega Parka narodnih herojev, projektiral je tamkajšnji Spomenik osvoboditve in izdelal načrte za notranjo opremo ter ureditev kočevske tovarne Melamin.

Razstavo so v Posavskem muzeju pripravili ob umetnikovih lanskih obletnicah, 105. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti. Didkovo stalno zbirko hrani tudi kostanjeviška Galerija Božidarja Jakca.

Zoran Didek (1910-1975), po očetu češkega rodu, se je rodil v Ljubljani, njegova družina pa se je leta 1921 preselila v Krško. Leta 1925 so se Didkovi preselili v Celje, po opravljeni mariborski realki pa se je vpisal na Kraljevo akademijo za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, kjer je leta 1933 diplomiral.

V Mariboru je prvič skupinsko razstavljal, nato je služboval na Krku, zatem v Zagrebu in Sarajevu. S klubom Neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov je leta 1937 razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani in nato leta 1940 v zagrebškem Umetniškem paviljonu.

Leta 1946 so ga zaposlili na ljubljanski novoustanovljeni Šoli za umetno obrt, bil je med ustanovitelji Umetniške zadruge in Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije ter Društva likovnih oblikovalcev Slovenije. Leta 1955 se je izpopolnjeval v Parizu, nato pa je na Pedagoški akademiji v Ljubljani začel predavati slikarstvo in likovno teorijo.

Od leta 1966 je bil honorarno zaposlen na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer leta 1967 postal redni profesor, leta 1974 pa se je upokojil. Prejel je številne nagrade, med njimi Prešernovo. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.