Arhiv NTRC

»Zelo sem vesela in hvaležna, da je lokalna skupnost prepoznala moje delo na kulturnem področju, saj imam neskončno rada kulturo vseh vrst. Z njo se ne ukvarjam zaradi nagrad ali priznanj, temveč to preprosto rada počnem – še posebej ker imam privilegij, da delam z res izjemnimi otroki, mladimi, da imam okoli sebe odlične ljudi, ki me podpirajo, spodbujajo in mi pomagajo. Zagotovo je Savinova plaketa ne samo nagrada, ampak tudi motivacija za nadaljnje delo,« pravi Maja Bubik Polovšek. Njena plesna pot, ki temelji na ljubiteljskem udejstvovanju, se je začela, ko je bila osnovnošolka. V OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki je že kot učenka imela plesno skupino. Kasneje je vodila dve skupini plesnega krožka in nato plesno sekcijo Fione v sklopu Kulturnega društva Šmartno ob Paki. Ko se je pred leti zaposlila v OŠ Petrovče, je s sabo prinesla tudi ljubezen do plesa.

Ples ob boku nogometu

»V Šmartnem ob Paki, kamor smo se z družino preselili, ko sem bila petošolka, je bil že od nekdaj razvit nogomet, tudi rokomet, nič pa se ni dogajalo na plesnem področju. Ker sem to pogrešala, sem se kot šestošolka odpravila do ravnateljice in jo vprašala, ali lahko imamo z nekaj dekleti v šoli plesni krožek. Ravnateljica je dovolila – takrat so bili še drugačni časi – in od takrat je ples vedno z mano ali pa sem jaz z njim,« praviBubik Polovškova, ki sicer ni nikoli tekmovala ali se profesionalno ukvarjala s plesom, zato je zelo hvaležna za mnoge strokovne nasvete in pomoč njenih plesalk. »Mnoge so me po znanju že davno prerasle in zelo sem hvaležna, ker mi velikokrat priskočijo na pomoč, naj bo to z nasveti, idejami, s pohvalami ali kritikami. Ponosna sem, da so kot deklice plesale pri meni. Še posebej je zame nepogrešljiva in neprecenljiva učiteljica Tamara Tavčar, ki je na področju plesa res neskončen vrelec znanja in navdiha ter prava plesna avtoriteta.«

Foto: Andraž Purg

Preberite več v Novem tedniku