Štirideset let Glasbene šole Trebnje
Glasbena šola Trebnje je z sinočnjim slavnostnim koncertom ob 40-letnici svojega delovanja navdušila zbrano občinstvo, ki je napolnilo športno dvorano trebanjske osnovne šole. Ob jubileju so tukajšnje glasbenike in glasbenice počastili tudi številni gostje, med njimi župani in podžupanja občin Trebnje, Šentrupert, Mokronog Trebelno in Mirna, ravnatelji glasbenih šol in direktorji javnih zavodov pa tudi dolgoletna primadona ljubljanske Opere in častna občanka občine Trebnje Vilma Bukovec Kambič in dr. Janez Gabrijelčič, prav tako trebanjski častni občan.
V bogatem programu, ki ga je povezovala Petra Krnc, so se sinoči predstavili komorna skupina trobil pod mentorstvom Igorja Hribarja, komorna skupina GŠ Trebnje pod mentorstvom Davida Kocjana in Špele Lampret, pihalni orkester GŠ Trebnje z dirigentom Davidom Kocjanom, godalni orkester GŠ Trebnje z dirigentom Markom Fabianijem in simfonični orkester GŠ Trebnje prav tako pod dirigentsko taktirko Marka Fabianija ter otroški pevski zbor GŠ Trebnje, ki ga vodi Tatjana Mihelčič Gregorčič, pedagoginja in koreografinja Liza Volk pa je pripravila plesni nastop ob glasbeni spremljave godalnega orkestra, ki so ga poimenovali Plesna pravljica.
Razvoj glasbenega izobraževanja v Trebnjem
Zametki glasbenega izobraževanja v Trebnjem sicer segajo v šolsko leto 1964/65, ko je bilo na pobudo takratnega vodje občinskega pihalnega orkestra Jožeta Teršarja prvič organizirano uradno izobraževanje, takrat v okviru novomeške glasbene šole. Desetletje kasneje, v šolskem letu 1975/76 je bila Glasbena šola Trebnje tudi uradno ustanovljena. V prvem letu je bilo vpisanih 132 učencev, ki jih je poučevalo šest učiteljev, imeli pa so šest oddelkov - klavir, harmonika, kitara, kljunasta flavta, klarinet in trobila.
Trebanjska glasbena šola je z leti rasla in se razvijala. Leta 1980 je začela delovati pod okriljem Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje, leta 1993 pa je pa je postala samostojni zavod, ki ga vodi ravnateljica Tatjana Mihelčič Gregorčič. »Glasbena šola deluje na več lokacijah v Trebnjem, na Mirni, v Šentrupertu in v Mokronogu. Z različnimi lokacijami pouka skušamo pri tako velikem geografskem obsegu šolo približati tudi tistim, ki prihajajo iz oddaljenih krajev,« pravi Mihelčič Gregorčičeva, ki sicer nad tukajšnjim glasbenim izobraževanjem bdi že 30 let.
V letošnjem šolskem letu se v Glasbeni šoli Trebnje izobražuje 295 učencev v 14 oddelkih, izobraževalne programe individualnega pouka godal, pihal, trobil, tolkal, petja, klavirja, harmonike, kitare, kljunaste flavte, diatonične harmonike in sintesajzerja pa vodi 25 redno zaposlenih in štirje pogodbeni sodelavci. Poleg individualnega pouka učenci obiskujejo skupinski pouk nauka o glasbi, učenci orkestrskih instrumentov pa svoje znanje nadgrajujejo še s sodelovanjem v stalnih ali priložnostnih komornih skupinah in v orkestrih. Na šoli delujejo mlajši in starejši godalni orkester, šolski pihalni orkester, tudi harmonikarski in kitarski orkester, ne nazadnje pod okriljem glasbene šole deluje otroški pevski zbor.
»Glasba je naša spremljevalka, tista, ki dviga razpoloženje in duha ter nas tolaži. Vse to se dogaja v glasbeni šoli,« je o pomenu glasbenega izobraževanja v Trebnjem dejal župan Alojzij Kastelic. Učenci in učenke tukajšnje glasbene šole namreč pomembno zaznamujejo kulturni utrip ne le Trebnjega, temveč celotne Temeniške in Mirnske doline. Ob 40-letnici pa si v glasbeni šoli želijo le, da bi v Trebnjem vendarle dobili tudi ustrezne prostore, saj se predvsem pri večjih glasbenih sestavah soočajo s prostorsko stisko.
