Rastoči knjigi se je pridružil Jože Zupan
»Drugič v življenju ste me počastili stoje,« je sinoči ganjeno dejal prof. Jože Zupan, potem ko so ga slovesno sprejeli v razstavo Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline. Ta je bila odprta v okviru praznovanja dneva Pavleta Golie leta 2003, njen pobudnik in avtor pa je bil prav Zupan. »Danes je svet zajel dobroto z veliko žlico. Tako mi je, kot da sem združil vse ljudi, vključene v Rastočo knjigo, da so danes z nami in mnogi so res bili,« je po prireditvi dejal in dodal: »To je bil eden izmed najlepših dni v mojem življenju, ker smo drug drugemu odprli srce in se zavedali, da je življenje neznansko lepo, čeprav moraš najprej kaj grenkega izkusiti, da so potem vse ostale nevšečnosti vredne pozabe.«
Jože Zupan se je rodil na Gorenjskem in se preselil v Šentrupert, kjer se je 1. januarja 1961 na OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert zaposlil kot učitelj materinščine, konec leta 1981 je za dve desetletji postal ravnatelj, ves čas pa je bil dejaven tudi na številnih drugih področjih. »Ne samo da je po službeni in siceršnjih dolžnostih kulturnika vse svoje življenje pripravljal celo vrsto prireditev, ampak je bil tudi urednik revij in vrste knjig pomembnih avtorjev, tudi sam je bil avtor različnih zbornikov,« pripoveduje prof. Ivan Gregorčič, ki je za Rastočo knjigo pripravil predstavitev obsežnega in raznovrstnega dela in življenja Zupana, zasnoval je tudi sinočnjo slovesnost.
Zupan je tudi več kot štiri desetletja povezan z gibanjem Bralna značka ter je avtor edinstvene stalne razstave Izvirne ilustracije mladinskih del, v sodelovanju z dr. Kristino Brenkovo je bil tudi avtor stalne postavitve razstave Slovenske slikanice za otroke sveta, obe sta na ogled v šentrupertski osnovni šoli. »Gotovo sta zbirki najdragocenejši darili Šentrupertu, s čimer je obogatil kulturno dediščino kraja,« še pravi Gregorčič.
Zupan pa je tudi avtor Rastoče knjige Temeniške in Mirnske doline, ki tačas vključuje že več kot 130 imen, katerim se je sinoči pridružil tudi sam. »To je srce mojega tretjega življenjskega obdobja. Tako sem bil ponosen, ko se prebiral leksikone, koliko dragocenih osebnosti je bilo rojeno v tej dolini, pa zanje nihče ne ve. Svet ni od danes, ampak je v njem bogastvo rodov pred nami in to moramo ponesti naslednjim rodovom,« pravi o pomenu te stalne razstave.
»Brez kulture ni življenja,« je še prepričan Zupan, ki je za svoje obsežno izobraževalno, kulturno in vzgojno delo prejel številne nagrade: plaketo občine Trebnje, na predlog gibanja Bralna značka je prejel državno nagrado v vzgoji in izobraževanju, nagrajen je bil s prestižnim založniškim Schwentnerjevim priznanjem, je prejemnik častnega znaka svobode RS, šentrupertska občina ga je počastila z nazivom častni občan, Javni sklad za kulturne dejavnosti pa z Golievo plaketo in srebrnim znakom. »Srečen sem, ker sta mi knjiga in materinščina popotnici vse življenje in prav zaradi tega bi rad še živel, ker je toliko knjig, ki jih je še treba prebrati, toliko ljudi, ki jih je še treba srečati, in tudi toliko src, ki me bodo polnila,« še pravi Zupan, ki je tudi na sinočnjem dogodku, ki so ga obogatili učenci Glasbene šole Trebnje, pustil neizbrisen pečat.
