Arhiv Štajerskega Tednika

„Nagrada je statusni simbol, potrdilo za tvoje delo, tvoja popotnica, tvoj marketinški simbol, tudi neke vrste potni list. Sicer pa mi igralci med seboj zelo dobro vemo, kdo zna dobro delati, kdo ne. Ni pa nagrada tista, ki bi starejšemu igralcu, kot sem sam, prinesla službo. Medtem ko lahko pri kakšnem mladem, talentiranem igralcu spodbudi nekoga, ki ga ne pozna, da ga lažje angažira. Severjeva nagrada, ker je stanovska, pa je prav gotovo kompliment. Kot tako jo tudi jemljem,“ pravi Vojko Belšak. Za najnovejšo nagrado mu je čestitala tudi nova ptujska županja Nuška Gajšek. Ta čestitka ga je pozitivno presenetila. Dobil je občutek, da nekdo bdi nad okoljem, upošteva ljudi.

Dom v Halozah, snemanje v Ljubljani, služba v Celju ...

Vojko Belšak predstavlja malo starejšo generacijo igralcev, ki je zrasla in dobila službo v nekih drugih časih. Mlajši rod igralcev danes te priložnosti nima. Zaposlen je za nedoločen čas. V zadnjih dvajsetih letih je bil vedno polno zaseden doma, zato ni nikoli razmišljal o igranju na tujem. Po desetih letih dela v celjskem gledališču, kar je najdaljša doba, ki jo je preživel v nekem gledališču doslej, se vrača ponovno v Maribor. Celje zapušča po vrhunski sezoni, v kateri je imel dve glavni predstavi, za kateri je tudi dobil Severjevo nagrado. Sedaj, ko se bliža petdesetim letom, je postalo malo naporno, da se vozi na snemanje v Ljubljano, v službo v Celje, živi pa v Halozah, kjer ima začasni naslov. „Odločitev za Haloze sem sprejel v pravem trenutku. Ta mir, ta spokojnost pokrajine in življenja v tem okolju mi neverjetno veliko pomeni, za 10, 15 minut dodatne vožnje, sem dobil bistveno drugačno kakovost življenja,“ ne skriva navdušenja nad haloško pokrajino.

Po dolgih letih spet na ptujskih odrskih deskah

Preberite več v Štajerskem Tedniku