Center za razvoj Litija

##IMAGE-3397044##

Edinstvenost prvega muzeja na prostem s kozolci na svetu je prepričala tudi Visoko šolo za design (VŠD) iz Ljubljane, da aktivno sodeluje pri oblikovanju Dežele kozolcev. V okviru vsakoletnega mednarodnega oblikovalskega natečaja »Design in action« bo 58 slovenskih in tujih študentov vključenih v kreativno načrtovanje Dežele kozolcev. To pomeni, da bodo tri mesece razvijali ambiente, uporabno opremo, produkte in storitve za Deželo kozolcev, kot na primer igrala instalacije, ki vključujejo vsaj dve človeški čutili, labirint, turistične spominke, stol Dežele kozolcev in podobno.

Kot so še sporočili iz omenjene šole, bo zaključek mednarodnega projekta februarja prihodnje leto v Ljubljani in Šentrupertu. Zaključni dogodek bo sestavljen iz oblikovalskega simpozija, študentskih delavnic, slovesne razglasitve nagrajencev in odprtja razstave pod kozolci z vsemi oblikovalskimi rešitvami, ki jih bodo pripravili študenti. Široki mednarodni udeležbi vseh sedmih akademij članic se bodo pridružili tudi predstavniki Victoria & Albert Museum iz Anglije, ki je največji muzej na področju umetnosti in oblikovanja na svetu.

Študenti so ob tej priložnosti prvič obiskali Šentrupert, si ogledali nastajajoči muzej na prostem, ter se seznanili tako z Deželo kozolcev kot z drugimi inovativnimi projekti občine Šentrupert (prvi nizkoenergijski leseni vrtec na lesene sekance in zagotavljanje toplotne oskrbe zaporov Dob na osnovi lesne biomase).

»Zavzemamo se za prenos znanj in rezultatov v realno življenje, zato vedno stremimo k inovativnim in v prihodnost zazrtim partnerjem. Občina Šentrupert predstavlja takšnega partnerja, ki mladim oblikovalcem daje vzor, kaj je mogoče uresničiti, če slediš svoji viziji, opremljen z znanjem in vztrajnostjo«, je ob obisku študentov dejala doc. Lenka Kavčič, prodekanja za umetniško dejavnost na Visoki šoli za design.

Člani programskega sveta projekta Dežele kozolcev, ki ga zastopajo etnologi, arhitekti, konservatorji in drugi strokovnjaki, so študentom predstavili kulturo bivanja in stavbarstva na primerih slovenske kulturne dediščine, muzeje na prostem ter ključne rezultate raziskave o zgodovini kozolcev na Dolenjskem kot primera ohranjanja nacionalne kulturne dediščine.

Župan občine Šentrupert Rupert Gole pa je ob obisku študentov dejal: »Veseli me, da se v razvoj Dežele kozolcev, ki je že sedaj izredno obiskana, vključujejo tudi mladi in iščejo povezave med dediščino, tradicijo in naprednimi oblikovalskimi rešitvami.«

Uradno odprtje Dežele kozolcev bo junija prihodnje leto, v tem času pa bo občina uredila tudi vso potrebno krajinsko arhitekturo in pripravila celotno središče. Poleg osnovne infrastrukture (19 kozolcev) bo Dežela kozolcev med drugim ponujala še strokovno vodenje po muzeju, izobraževalne delavnice, igre za otroke in odrasle, team buildinge za podjetja in organizacije, mednarodne razstave, koncerte, modne revije, nočitve na kozolcu in posebne poroke.

V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Velikost Dežele kozolcev je 2,5 hektarja, med kozolci pa bo za kilometer sprehajalnih poti. Najstarejši kozolec, Lukatov toplar v muzeju izhaja iz leta 1795, in ima sedaj 217 let, kar je izredno veliko, so študentje še zapisali v sporočilu za javnost.