Kjer se povezuje preteklost s sedanjostjo
Žička kartuzija je najstarejša kartuzija v Srednji Evropi, saj je bila ustanovljena v 12. stoletju kot prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije ter prva od štirih kartuzij na Slovenskem. Sčasoma je nekdanji samostan kartuzijanskega belega reda postal evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh, danes je spomenik državnega pomena. Po več obnovah je samostanski kompleks turistično privlačen, saj ponuja številne vsebine, ki temeljijo na vrednotah kartuzijanov oziroma poštenem odnosu do ljudi in narave.
V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela več kot 2 tisoč knjig in je bila manjša le od vatikanske. Kartuzijani niso širili vere med ljudmi z govorjeno besedo, ampak s pisano. Medse so sprejemali le ljudi s temeljitim znanjem jezika in pisarskimi veščinami. Velik del svojega življenja so posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od teologije do astronomije in od praktičnih ved do književnih stvaritev.
Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša od razvalin velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika z Otokarjevo kapelo. Delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še refektorij oziroma jedilnica, kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del križnega hodnika in poznogotska pokopališka kapela vseh svetnikov, v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno obzidje s stolpi, ob katerem je zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo. Ob vstopu v kartuzijanski kompleks je Gostilna Gastuž, ki se ponaša z letnico 1467, v njej je danes restavracija Spargus, v kateri poleg spomladanskega in jesenskega tedna restavracij pripravljajo tudi tematske kulinarične večere.
Trajnostna zgodba
Žička kartuzija, ki je od leta 2015 spomenik državnega pomena, je bila v minulih desetih letih deležna več obnovitvenih del. Pri zadnji obnovi, ki se je končala leta 2022, je prenovljeno podobo dobila cerkev, na kateri sta pomična streha ter razgledna točka z dostopnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri namestitvi premične strehe nasprotovali.
»Z drzno prenovo osrednje cerkve je Žička kartuzija obrnila nov list v svoji zgodovini in postala zgled sodobnega ohranjanja kulturne dediščine, ki povezuje preteklost s sedanjostjo,« poudarja mag. Tjaša Kangler, vodja Turistično-informacijskega centra (Tic) Slovenske Konjice.
Celotna naložba je bila po besedah konjiškega župana Darka Ratajca vredna skoraj tri milijone evrov, projekta se je občina lotila, ko je vlada v proračunih za leti 2020 in 2021 zagotovila približno dva milijona evrov. Na dan odprtja obnovljene cerkve so se v Slovenskih Konjicah razveselili tudi novice iz Aten, kjer je Svetovna turistična organizacija turistično destinacijo Rogla-Pohorje uvrstila med sto najbolj trajnostnih zgodb na svetu. Tema takratnega izbora je bilo ohranjanje kulturne dediščine, Konjičani so nanj prijavili zgodbo Žičke kartuzije. (Foto: Nik Jarh)
Članek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 31. januar 2025!
