MOV

Prebivalci, ki živijo v neposredno bližini kamnoloma Selo, pravijo, da se počutijo ogrožene, ker naj bi podjetnik Milan Jelen v njem skladiščil odpadke, ki onesnažujejo okolje. Podjetnik Jelen, ki se ukvarja s predelavo gradbenih odpadkov, pravi, da so očitki neupravičeni. »V zadnjih dveh mesecih me je inšpekcija večkrat obiskala, a večjih nepravilnosti ni odkrila,« nam je povedal v telefonskem pogovoru. Tako kot Mestna občina Velenje smo tudi mi na ministrstvo za naravne vire in prostor poslali zahtevo za pojasnila glede pristojnosti, nadzora in končne sanacije območja kamnoloma Selo. Pristojne so opozorili tudi na domnevne nedovoljene posege v okolje ter na negativne vplive na zdravje in varnost ljudi. Z ministrstva nam odgovora še niso posredovali.

Kamnolom Selo je bil vrsto let v lasti gradbenega podjetja Vegrad. Ko je pred približno petnajstimi leti Vegrad pristal v stečaju, so prebivalci, ki živijo v bližini kamnoloma, upali, da bodo lahko zaživeli v miru, saj so izkopavanja v kamnolomu povzročala hrup, tresljaje in zapraševanje. A so se ušteli. Milan Jelen, ki ima podjetje za predelavo gradbenih odpadkov, je leta 2010 kupil kamnolom na dražbi po stečaju Vegrada.

Jelen očitke zavrača

Po navedbah krajanov naj bi Jelen v kamnolomu skladiščil najrazličnejše odpadke, tudi nevarne, in ne le gradbeni material, za katerega ima dovoljenje. Bojijo se, da bodo nevarne snovi onesnažile podtalnico in bližnji potok. Podjetnik Milan Jelen obtožbe krajanov odločno zavrača. »Odkar sem se pred tridesetimi leti vrnil v domače okolje, sem kot podjetnik deležen nenehnih kritik, ki so neutemeljene in neupravičene. V zadnjih dveh mesecih so me pogosto obiskali inšpektorji, vendar večjih nepravilnosti niso odkrili. Zakaj krajani to počnejo, ne vem. Očitno so zavistni.«

MOV

Na območju opuščenega kamnoloma delujeta tudi podjetji Vaukan, ki se ukvarja s predelavo železo, ter Garnol, ki iz kamnoloma odvaža dolomit, čeprav je koncesijska pogodba za delovanje kamnoloma že potekla. Predstavnike podjetje Garnol smo vprašali, kaj počne gradbena mehanizacija v kamnolomu. Pojasnili so nam, da sodelujejo v projektu gradnje tretje razvojne osi. »Na območju kamnoloma Selo urejamo gradbiščni prostor. Čistimo teren in saniramo nestabilne brežine za ureditev vzporednega gradbišča, saj je na tem delu trase tretje razvojne osi zelo malo prostora za zagotovitev vzporednih gradbiščnih dejavnosti,« so zapisali v odgovoru.

Zahtevajo pojasnila pristojnih

Mestna občina Velenje je zaradi številnih opozoril občanov o domnevnih nepravilnostih v opuščenem kamnolomu Selo na pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor pred približno dvema tednoma naslovila poziv za pojasnila glede pristojnosti, nadzora in končne sanacije kamnoloma. Predstavniki civilne iniciative, župan Peter Dermol, krajani in predstavniki pristojnih občinskih služb so si razmere ogledali na terenu, na katerem so bili priča posegom v prostor in večjim količinam odpadkov, kar po županovih besedah vzbuja resno skrb glede varnosti, zakonite rabe prostora in varovanja okolja. Medobčinski inšpektorat regije Saša že nekaj časa prejema dopise občanov, ki živijo v neposredni bližini kamnoloma Selo. V svojih opozorilih izpostavljajo domnevne nepravilnosti, med drugim neustrezno rabo prostora, nedovoljene posege in obremenjevanje okolja. Bojijo se tudi morebitnih negativnih vplivov na zdravje in varnost ljudi. Krajani opozarjajo tudi na pojave penjenja in madežev v potoku, ki se ob padavinah izliva v reko Pako.

MOV

Rudarske pravice so potekle

Koncesijska pogodba za izkoriščanje dolomita v kamnolomu Selo, ki je bila podeljena podjetju Vegrad, je potekla 10. junija 2023. V stečajnem postopku podjetja je bila večina zemljišč prodana fizični osebi. Danes je to območje v lasti fizične osebe, zasebnega podjetja in Republike Slovenije. Občinski prostorski načrt Mestne občine Velenje del območja še vedno opredeljuje kot nadzemni pridobivalni prostor, kar pomeni, da so dovoljene le dejavnosti, ki so skladne z opredeljeno namensko rabo in veljavnim izvedbenim aktom.

Zaradi potekle rudarske pravice, prodaje zemljišč v času stečajnega postopka in razdrobljenega lastništva je Mestna občina Velenje na ministrstvo za naravne vire in prostor naslovila prošnjo za jasen in hiter odziv države.

»V Mestni občini Velenje poudarjamo, da morajo biti vsi posegi v prostor skladni z zakonodajo. Državne ustanove morajo z ustreznimi usmeritvami in nadzornimi postopki zagotoviti zaščito prebivalcev in okolja,« so še zapisali v sporočilu za javnost.