Kiparsko umetnost nosi v duši
Ko človek presedla z gradbeništva, ki danes velja za zelo donosen posel, in z izdelovanja unikatnih in priljubljenih jadrnic, na umetnost, potem je jasno, da je slednja del njegovega poslanstva. Čeprav z umetnostjo danes na žalost ne moreš preživeti tako, kot bi si želel, pravi Ciril Hočevar. Njegovi kiparski izdelki so vrhunski, iz njih je mogoče razbrati izjemne zgodbe o ljudeh, zgodovini in ljubezni do kiparstva, ki jo Hočevar premore v veliki meri. Je priznan slovenski kipar in tudi prejemnik številnih priznanj ter plakete Janka Kača, ki jo Občina Prebold podeljuje za dolgoletno in prizadevno udejstvovanje na kulturnem področju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika
S Hočevarjem smo se srečali v Občinski knjižnici Prebold, kjer je pred kratkim imel predstavitev svojega dela. Tam je na ogled tudi razstava njegovih izdelkov. Razstavljeni so namreč tudi kiparski portreti – glave – iz žgane gline. Obrazi znanih ljudi iz Slovenije, med njimi je tudi kip njegovega očeta ter otrok in vnukov, so tako izraziti in izdelani do potankosti, da je podobnost z resničnostjo neverjetna. Takšen pristop h kiparjenju je eden najzahtevnejših in zahteva visoko raven znanja tudi s področja fizionomskih značilnosti. Zaradi obraznih podobnosti se zdi, kot da vsak kiparski potret prinaša svoj značaj in svoje čustvo.
»To je Ciril Stanič,« pravi Hočevar in pokaže na prvi kiparski portret. »Bil je ljubljanska legenda, a vsi ga ne poznajo. Ustvaril je 350 projektov, med drugim tudi planinski dom pri Triglavskih jezerih. Bil je tudi najstarejši slovenski študent, saj je uradno študiral pri svojih devetdesetih letih. Naslednji je na primer Ivan Dolinar, ki je napisal 15 knjig o 15 vaseh na našem območju.« Ustavimo se tudi pri portretu opernega pevca Ladka Korošca. »Ko je bil razstavljen, je do mene prišla gospa in dejala, da je bila tako presenečena, ko je videla kip, saj je takšen, kot bi bil Korošec dobesedno pred njo.« V knjižnici je razstavljen tudi kip glave Antona Aškerca, ki je bil povezan tudi z velenjskim rudnikom, kjer ima Hočevar prav tako razstavljene svoje izdelke. Med opazovanjem Hočevarjih vrhunskih del se nam je porodilo vprašanje, koliko kot družba in lokalno okolje sploh znamo prepoznati, da imamo med seboj tako izjemne umetnike, ki bi bili morda v tujini danes vpisani med najboljše svetovne umetnike. Toda kiparski portreti so le del njegovega ustvarjalnega opusa.
Lepa Vida in izjemne lutke
Mali samostoječi kipi ali plastike v strokovnem izrazoslovju so prav tako Hočevarjeve umetnine. Gre za kipce v bronu ali glini, s katerimi izraža človeško telo kot sestavni del naravnih oblik. Pri njihovem ustvarjanju se prepušča občutkom, ki so povezani s človeškimi gibi. Ena od njegovih stvaritev je tudi Lepa Vida, kipec, visok približno 30 centimetrov, iz umetnega kamna na granitnem podstavku. Videti jo je mogoče tudi v eni od priljubljenih oddaj na Televiziji Slovenija. Hočevarju še danes ni popolnoma jasno, kako so scenaristi oddaje prišli do njegovih kipcev, a je vesel, da so njegovo delo prepoznali kot nekaj, kar polepša sceno oddaje.
Prav tako izjemno delo, ki mu Hočevar namenja svoj čas, svojo ljubezen do kiparstva in umetnosti, so njegove muzejske lutke. Izdelava lutke v naravni velikosti je zahteven projekt, ki za en primerek traja tudi do tri mesece. V ves ta čas so všteti idejna zasnova, modeliranje v glini, izdelava mavčnih negativov in vseh postopkov, ki sledijo do končne postavitve. Ena od posebnosti njegovih lutk so odlitki človeških rok, ki jih izdela po živem modelu. Lutke nato akrilno poslika in končni izdelek je neverjeten ...
... nadaljevanje članka v tiskani izdaji Novega tednika.
